Zavetje mladosti

Animatorski izlet do skrajnega severa Evrope

Lani jeseni je pri nas opravljal svojo študijsko prakso Tommi, doma iz Ouluja na Finskem. Na poslovilnem pikniku smo se pogovarjali, da bi bilo lepo, če bi ga obiskali in beseda je dala idejo – če smo že tako visoko na severu, pa pojdimo vse do najbolj severne točke Evrope – Nordkappa. Priprave na to raziskovalno ekspedicijo so se začele že pozimi, čeprav smo kar malo dvomili, da jo bomo res izpeljali. Vendar pa nas je bolj ko se je bližal čas odhoda bolj grabila potovalna mrzlica, z njo pa čisto tehnična vprašanja, kot so kdo bo vozil, kje bomo spali in kaj bomo jedli. Ker je sever drag, animatorji pa mladi z omejenimi dohodki, smo osnovne dobrine nakupili kar v slovenskih trgovinah, nabasali kombi s hrano po vseh kotičkih in jo v soboto, 17. 8. 2019, v času najhujše vročine, mahnili proti severu. Prva destinacija je bil po 20 urah vožnje Goteborg – 2. največje švedsko mesto. Tam smo izkoristili veze in poznanstva ter 2 noči uživali gostoljubje Merlina in Suzane ter njunih dveh otrok. Prav takrat sta bila tam tudi Matild in njegov oče, zato smo nedeljo začeli z mašo, nato pa peš raziskovali čare Goteborga. Privoščili smo si tudi fiko – švedsko pitje kave s cimetovimi kolački, najbolj pogumni pa so se zvečer skopali v jezeru.

Naslednji dan smo nadaljevali pot po sredini Švedske, videli prvega severnega jelena in prvič predrli gumo. Do noči smo prišli do norveškega fjorda, kjer smo prespali, naslednje jutro pa lovili trajekt za Lofote. Na Lofotih smo občudovali slavne norveške fjorde in stare ribiške vasice ter se podučili o zgodovini slavnih Vikingov v vikinškem muzeju. Naslednji dan smo nadaljevali pot proti Alti, kjer smo bili navdušeni nad sodobno cerkvijo v obliki ladje, prav tako pa smo občudovali prazgodovinske slikarije na skalah. Hkrati pa nas je od Alte do našega cilja ločilo samo še 5 ur vožnje, zato smo se hitro in drzno odpeljali do konca sveta oz. do najbolj severne točke Evrope. Na Nordkappu nas je pričakalo 5 stopinj, megla, oblaki in res močan veter, vseeno pa to zmanjšalo našega navdušenja nad osvojenim ciljem 🙂

Po obveznem fotografiranju in raziskovanju okolice smo se spustili in po 4 urah prvič prispeli na Finsko, kjer smo prespali v nacionalnem parku Lemmenjoki. Naslednje jutro smo želeli priti v Oulu po najhitrejši poti, pa smo ugotovili, da tudi google ni vsemogočen, saj nas je namreč peljal po makadamski poti. Vseeno to ni bila velika tragedija, saj smo na tej cesti srečali čredo severnih jelenov, ki se nas sploh niso bali, še več, krotki so bili kot ovce in se nam sploh niso hoteli umakniti. Po občudovanju in slikanju smo se odpeljali naprej. Pot nas je vodila preko Rovaniemija – Božičkove vasi. Ker pa je poletje, so se Božiček in njegovi pomočniki skrivali ter izdelovali darila za pridne otroke (upamo, da bomo tudi mi dobili kakšno čez pol leta).

Zvečer smo prispeli v Oulu, kjer smo se srečali s Tommijem in skupaj preživeli lep večer, poln smeha in zabave. Naslednji dan nas je zopet čakala dolga vožnja čez celo Švedsko da smo prispeli do Stockholma. Ravno takrat je bil tam tudi Zvone, slovenski duhovnik na Švedskem, tako da smo se srečali in izvedeli marsikaj zanimivega o slovenski skupnosti na Švedskem. Zvečer smo najbolj pogumni (in najmanj zmrzljivi) zopet zaplavali v švedskem jezeru. Ker je bila sobota, so imeli Švedi v tem kampu zabavo, zato je bilo tudi naše plavanje v ritmu sirtakija in švedskih šlagerjev 70-ih let.

Naslednji dan smo si ogledali nekatere najbolj znane muzeje  – muzej Abbe, Vasa muzej (kjer je ogromna ladja iz 17. stoletja, ki je bila dolga leta potopljena) ter zgodovinski muzej, naš pohod pa smo nadaljevali mimo kraljeve palače in preko starih mestnih ulic. Zvečer smo se odpeljali do Vimmerbyja, rojstnega kraja Astrid Lindgren, kjer smo naslednji dan uživali v tematskem parku – celoten park je sestavljen iz krajev, ki so opisani v njenih knjigah. Tako smo se zabavali v hiši in ladji Pike Nogavičke, raziskovali grad Ronje, razbojniške hčere, se sprehajali po miniaturnem mestu ter odkrivali skrivne prehode v vasici bratov Levjesrčnih. Popoldne smo si ogledali še cerkev v Habi, ki je bila zgrajena v 16. stoletju in je narejena v celoti iz lesa, notranjost pa krasijo čudovite poslikave, ki se navezujejo na Lutrov katekizem. Zvečer smo prispeli v Malmo, naredili kratek obhod mesta, pozno zvečer pa zaplavali v baltskem morju pod mostom, ki povezuje Švedsko in Dansko (za radovedne – morje je bilo precej mrzlo, še dobro, da takrat nisem vedela koliko stopinj ima, ter precej neslano). Zjutraj smo prevozili slavni most, se ustavili v Kopenhagnu nato pa nadaljevali pot proti domu, ki smo ga vsi že nestrpno pričakovali. Čeprav je bil to res lep izlet in smo videli marsikaj čudovitega, lahko rečem, da je povsod lepo, doma pa najlepše. 🙂

Kristina

Morda vas zanima tudi