V objemu družine je vedno lepo

10.06.2017

Čarna mavrica je na Rakovnik pritegnila okoli petsto otrok, animatorjev in njihovih spremljevalcev

 

V soboto, 10. junija je bila na Rakovniku v Ljubljani Čarna mavrica - sklepna prireditev ob koncu veroučnega leta, ki se je je udeležilo okoli petsto udeležencev iz vse Slovenije. Pod imenom Čarna mavrica sta združeni dve otroški prireditvi – Čarno jezero in Mavrično katehetske igre; prireditev že četrto leto zapored pripravljajo revija Mavrica, Salezijanski mladinski center Rakovnik in Slovenski katehetski urad, letos pa so se odločili tudi za novo, skupno poimenovanje.

Srečanje z geslom V objemu družine se je začelo z uvodno molitvijo pri Lurški kapeli, ki jo je povezovala Kristina Anželj. Priliko o nespametnem človeku, ki je gradil svojo hišo na pesku in preudarnem človeku, ki gradi hišo na skali, je primerjala z zgodbo o treh prašičkih, ki so gradili svoje hiše iz slame, lesa in opeke. S tleskanjem, topotanjem in pihanjem so otroci poskrbeli za silovit vihar, ki je v hipu razdejal hišo na slabotnih temeljih, z besedami zahvale in spodbude pa so animatorji postavili opeke iz stiropora spet na njihovo mesto. Družina mora imeti trden temelj, da lahko vzdrži pretrese in viharje, predvsem pa je pomembna srčnost, je bil sklep jutranje molitve, po kateri so se otroci razporedili v okoli dvajset delavnic.

 V senci zelenega »avditorija« pri Lurški Mariji so udeleženci opoldan prisluhnili novi monodrami oz. pesnitvi v verzih igralca Gregorja Čušina, ki ga je s kromatično harmoniko spremljal sin Matija Jošt. To je neresna, popolnoma nespametna pesnitev o prvih starših, smrkavcu in smrkavki, ki nima zanesljive teološke utemeljitve, je svoj novi hit napovedal Čušin začenši z uvodnim refrenom »Družina je fina in fino je imeti družino, skupaj čez klance in skupaj čez vsako strmino« , ki je takoj zlezel v ušesa mladih poslušalcev in ga je bilo zatem slišati na vsakem koraku.

Mavrično-katehetskega kviza, ki se je dopoldan začel v glasbeni šoli – pripravila sta ga Mavrica in  Slovenski katehetski urad, sodelovali so enigmatik Andrej Praznik in prostovoljci Mavrični aligatorji -  se je letos udeležilo kar 20 skupin, v katerih se je pomerilo 193 tekmovalcev. V finale sta se uvrstili skupini Vidovčki iz Šentvida nad Ljubljano in Lučke iz Šturij. Potrebnih je bilo kar petnajst dodatnih vprašanj, ki jih je tekmovalkam v napetem popoldanskem pomerjanju zastavljal Jure Sešek, da so z odločilno točko razlike letos zmagale šturske Lučke. Pokal, kolajne, nagradne vstopnice za živalski vrt, Arboretum Volčji Potok in knjižne nagrade je prvim trem skupinam podelila urednica Mavrice Melita Košir rekoč, da je navdušena nad njihovim znanjem, predvsem pa nad njihovim dejavnim sodelovanjem v župniji skozi vse leto.

Srečanje so sklenili s sveto mašo, ki jo je daroval salezijanec Jure Babnik, vodja Salezijanskega mladinskega centra na Rakovniku. Med pridigo je poudaril, da smo vsi ustvarjeni po božji podobi in da z Bogom ostajamo povezani s pomočjo obhajila, spovedi in poroke. Razložil je pomen treh besed, ki morajo biti ključne v naših medsebojnih odnosih. »Daj mi« je zelo gospodovalen in podoben kladivu, rajši se naučimo uporabljati besedico »prosim«. In ko namesto besedice »hvala« rečemo »to je brez veze« ali »to je bilo zanič« boli, kot bi nekomu zabili žebelj. »Ne, jaz se ne bom prvi opravičil, ker nisem prvi začel,« pa je krona ponosa, katere trnje zbada in povzroče delitve med nami. Zato je kladivo, žeblje in krono treba omehčati z besedami prosim, hvala in oprosti, Jezus pa je tu, da nas očisti in osvobodi naše trdote. Bogoslužje je lepšala rakovniška glasbena skupina FZL /Fušamo z ljubeznijo/, ki je geslo letošnjega srečanja podprla s spevno novonastalo pesmijo »V objemu družine je vedno lepo«.

Radost čarnega dne so, kot je že v navadi, polepšali baloni, ki so se ob koncu maše kot razigrana mavrica razprostrli s kora in pristali v rokah najmlajših obiskovalcev.

Barbara Kastelec