EVS prostovoljec - Tobias

09.06.2017

Letos je bil med nami EVS prostovoljec Tobias. Več o njem, od kod prihaja in zakaj se je odločil za EVS na Rakovniku smo pisali v prejšnjem intervjuju, tokrat pa smo ga spraševali predvsem o tem, kaj je delal pri nas, kaj se mu je najbolj vtisnilo v spomin, kaj se je naučil in kako bi prestavil svojo izkušnjo drugim. Odgovore je sam zapisal. Ker je na vprašanje kaj se je tukaj naučil odgovoril, da se je predvsem naučil slovenščine, njegovih odgovorov nismo slovnično popravljali, da se lahko vidi njegovo dejansko znanje.

Tvoje leto EVS se približuje koncu. Katere so bile tvoje glavne zadolžitve v SMC-ju?

Res je da konec je blizu, ampak še 2 meseca imam, od katerih je ena samo za Oratorij. Tam bom Animator. Tudi letos sem bil pogosto z otroki. Igrali smo igre, skočili smo na trampolinu in igrali smo kitaro pod soncem. Razen tega tudi pojem v mladinskem zboru s katerim smo imeli nekaj nastopov. In igram bobne/cajon v mladinskem bendu s imenom »FZL«, ki pomeni »Fušamo z ljubeznijo«.

Kaj bi lahko rekel, da si se med bivanjem v Sloveniji in pri delu v SMC-ju naučil?

Predvsem sem se naučil slovenščino. Kot nisem nič znal prej, ponosen sem na to. Ampak to še ni vse. Veliko prijateljev sem našel. Te razmerje bom vzdrževal ko bom šel nazaj v nemčijo. Spoznal sem, da se ukvarjam z otroki. To me bo pomagal, ker bom postal učitelj.

Pri kateri dejavnosti/projektu v mladinskem centru si najbolj užival?

Do zdaj mi je najbolj všeč mladinski zbor. Tam imamo vedno dobre razpoloženje in lepe pesmi smo peli. Kot smo samo peli slovenske pesmi, to mi je na začetku pomagal da se učim slovensko.

Kako se zdaj, po nekaj mesecih pri nas, znajdeš v SMC-ju in v Ljubljani na sploh?

Ljubljana je čudovito mesto! Najrajši grem s kolesom, ker kolesarski poti so hitreje kot če bi šel s avtobusom ;) In pri nas v SMC-ju, vem, kjer najdem vse in kjer imam ključe za vse, rad pomagam vsem, ki potrebujejo pomoč. Včasih sem jaz edini odgovoren v SMC-ju, če moj šef mora it nekam, zato da sem jaz šef. To je kul!

Katere kraje po Sloveniji pa si še spoznal?

Velik korist je, da Salezijanci imajo avte, ki jih tudi jaz lahko peljam. Tako sem že videl celo Slovenijo. Bil sem v Celju, Veržeju, Trbovlju, na Bledu (seveda :P) in šel sem na morje, ki mi je zelo všeč v Sloveniji. Samo moram še iti na Triglav!

Si imel kdaj domotožje?

Nikoli! Ga nisem imel, ker ljudi tukaj so tako prijazni in odprti. Zdaj čez malo več kot 8 mesecov, se že veselim, da bom šel domov, čeprav mi je zelo žal za vsi ki pustim tukaj. Me rečejo vsak dan, da moram ostati in da me bojo pogrešali... ampak tako pač je.

Ko pomisliš na prihod domov … Česa se najbolj veseliš?

Moja družina me malo manjka. Živeti sam je včasih sproščujoče, ampak ni nič zame. Ko bom nazaj, in spet vidim moje prijatelje čez eno leto, bomo imeli veliko za povedati. Tega se že veselim.

Izkoristil si prosto leto, izven šolskega sistema. Kaj pa te čaka, ko prideš domov?

Najprej bom imel počitnicah. To je vedno zelo v redu. Potem pa bom šel študirat v Münchnu, da bom učitelj za francoščino pa geografijo. Bomo videli, če to je prava stvar zame. Mislim da je. Če pa ni, bom naredil poklicno izobrazbo, da se učim, kako gradim glasbile.

Kako bi predstavil Slovenijo in tvoj EVS projekt v domačem kraju, sorodnikom, prijateljem?

Govoril bi po nemško, ampak tukaj za vas v slovenščini ;)

Slovenija je majhna država v centru evrope, južno od Avstrije. Bil sem v glavnemu mestu »Ljubljana«, ki ima 300.000 prebivalcev. Zelo zelena država je. Majhen je, ampak to ne pomeni, da nima nič za pogledati. Morska obala je čudovita in kraško območje ima lepe jame. V severu je Triglavski narodni park, v katerih teče reka »Soča«. Slovenija ima tudi alpe in pozimi, lahko greš smučat. Slovenci radi se ukvarijajo s športom. Nacionalni šport (poleg pitja) so smučarski skoki.

Ljude vedno so prijazni in govorijo velik jezikov. To mora biti, če si majhna država.

Predvsem na Rakovniku sem bil zelo presenečen, da jih so tako veliki otroci povsod in zlasti pri maši. Salezijanci delajo vse za mlade in to se vidi.