Kdo je Tobias?

17.02.2017

Predstavi se

Ime mi je Tobias. Sem iz Nemčije, iz Münchna. To je na jugu Nemčije. Star sem 18 let (19 v aprilu). Rad se ukvarjam z glasbo. Igram veliko inštrumentov. Tudi rad se učim in govorim tuje jezike. Govorim nemško, angleško, francosko in malo slovensko.

Zakaj si se odločil za evs in za Slovenijo/Ljubljano?

Ko sem končal šolo v Nemčiji, sem mislil da moram imeti nekaj časa zase, tudi nisem vedel kaj bi študiral. Moj brat je tudi delal evs po šoli in on je rekel, da je bila to najboljša izkušnja.

Zakaj Slovenija? Phew, ne vem ;) Mogoče usoda. Prvič sem se prijavil v Francijo, Anglijo, Nizozemsko, itd. ampak tam niso mene želeli. Potem pa sem gledal, če so kakšne druge države lepe in sem poiskal Slovenijo. Sem že bil tukaj z družino, ko smo šli na počitnice. Ljubljana je zelo lepo mesto in ljudje so vsi prijazni.

Tukaj si že skoraj pol leta. Kaj je tvoja naloga v smc-ju?

Oh joj, čas gre prehitro! Od začetka igram klavir in bobne v glasbenih skupinah in bendih. Tudi pojem skupaj z animatorji v mladinskem zboru. Ampak tukaj nisem samo za glasbo. Tudi igram se z otroki. Ko imamo dogodke kot »Don Boskov dan«, lahko slikam s fotoaparatom za dokumentacijo.

V prihodnosti bi rad začel tečaj za komunikacijo v nemščini in moram razmisliti o kakšnih drugih projektih.

Je kakšna stvar, ki se ti je zdela čudna, nenavadna pri Slovencih?

Oh moj bog, ja! Prvikrat, ko sem kupil sladoled, sem bil zelo zmeden, ker nisem razumel koncepta, kako Slovenci naročijo kepico sladoleda. Prav tako sem moral veliko razmišljati, koliko je  5 centov, ko sem naročil vodo v restavraciji.

Razen tega so Slovenci podobni kot Nemci.

Te je kaj presenetilo?

Ena stvar, ki se zdi, da jo ima vsak Slovenec, je, da vsi so odprti, da ni problem, če jaz ne razumem (kar se je velikokrat zgodilo) in vsi so zabavni. To ni normalno, če si v Nemčiji. Mogoče je okolje, mislim v smc-ju, vsi ljudje so prijazni in nimajo problema s tujcem. To mi je  zelo všeč.

Kako si želiš, da bi potekal tvoj evs do konca?

Želim, da traja tako, kot je zdaj: da imam veliko prijateljev, da vsi sprejemajo mene kot prijatelja, da sem brez skrbi in da lahko jem s salezijanci, ker njihov kuhar je najboljši!

In ko pride konec, upam, da bom lahko rekel, da sem se imel najboljše v mojem življenju do sedaj (to je najbolj verjetno, da se zgodi).