Opis cerkve

Arhitektura. Načrte za cerkev je izdelal italijanski arhitekt Mario Ceradini. Arhitekt se ne drži tradicionalnih slogov. Hoče biti izviren in neodvisen od ustaljenih oblik gradnje cerkva. Vendar ima cerkev še največ značilnosti novogotskega sloga. Cerkev ima obliko križa (dolga 33 m, široka 13 oz. 22 m in visoka 20 m), ki ga sestavljata glavna in prečna ladja. Stene prekinjajo pasovi umetnega rdečkastega kamna. Iz istega kamna je tudi pročelje in portal ter okenski okvirji. Nad pročeljem, visoko med zvoniki, je niša, v kateri je kip Brezmadežne.
Zvonika sta visoka 35,5 metrov, na vrhu »odrezana«, zaključena s štirimi kratkimi stolpiči na vogalih. Štiri zvonove so leta 1927 ulile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, l. 2000 pa sta bila dodana še dva zvonova: 4 tone težak jubilejni zvon in zvon mašne zveze.
Pozdrav nad vhodnimi vrati O Marija, pomočnica bila si in boš nam ti. Vhod v svetišče nas z besedilom nad vrati spodbuja, da se razpoložimo za ta milostni kraj. Slika nad vhodom to resničnost nazorno kaže: verniki pod Marijinim plaščem.
Lesen baldahin v prezbiteriju je eden redkih v slovenskih cerkvah. Stoji nad velikim oltarjem na štirih stebrih iz kararskega marmorja, gornji del baldahina pa je okrašen z rezbarskimi upodobitvami svetopisemskih prizorov (dunajska umetniška šola).
Veliki oltar. Zavetnica cerkve je Marija Pomočnica kristjanov. Marijin kip v velikem oltarju (tirolska šola) so l. 1903 kupili sotrudniki. Za velikim oltarjem je bil l. 1936 postavljen oltar slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (kipar Tine Kos).
Daritveni oltar. Podstavek daritvenega oltarja, ki je pred letom 1974 služil za prižnico, je delo arhitekta Gajška.
Dominikova kapela. V levi kapeli je slika sv. Dominika Savia, ki je delo slikarja Staneta Kregarja. Isti slikar je upodobil tudi štiri evangeliste na štirioglatem podstavku, nad katerim je v stilizirani podobi križa Marija z Jezusom (Marija, mati življenja). Kipa Janeza Krstnika in Mojzesa sta delo kiparja salezijanca Stanka Gašpareca. Podobe pa je naslikal Stane Kregar.
Križeva kapela. Desno stran prezbiterija krasijo upodobitve akademskega kiparja Franceta Goršeta (Kalvarija in križev pot).
Glavna ladja. V glavni ladji je šest velikih platen slikarja Tomaža Perka (iz l. 1988 in pozneje). Predstavljajo sv. Janeza Boska, sv. Jožefa (spredaj) in štiri platna s postajami križevega pota (z Jezusom skozi življenje). Pod don Boskovo sliko je iz l. 1934 urna z relikvijami in don Boskovo soho (delo kiparja Tineta Kosa).
Hrastove klopi so bile nameščene l. 1925, izdelali pa so jih v domačih salezijanskih mizarskih delavnicah. Prav tako spovednice, ki so iz l. 1934/35.
Kori in orgle. Cerkev ima tri kore, ki so med seboj povezani z galerijami, dva stranska in zadaj, kjer so postavljene orgle (delo Jenkove orglarske delavnice iz l. 1954).
Zakristija. Leta 1914 je bila končana hrastova zakristijska omara, ki so jo izdelali salezijanski novinci na Radni po načrtih Menareka in Kajzerja.
Kip Brezmadežne je delo prof. Franca Kralja.
Barvna okna. Akademski slikar Tomaž Perko je avtor tudi barvnih oken v stranskih kapelah (levo - božična skrivnost, desno - zadnja večerja) in nad glavnim vhodom (Marijina podoba).
Barvna okna nad kori (7 m visoka) pa so delo dunajske Akademije umetnosti.
Zahvalna srca. Leta 1985 so bila na stene okrog oltarja vrnjena zahvalna srca (iz prvih desetletij svetišča), ki so znamenja zahval Mariji za uslišane prošnje.
Kripta. Vsa cerkev je podkletena, del kripte je zavzemala kapela, ki je bila posvečena sv. Frančišku Saleškemu.
Večja preureditvena dela so bila v cerkvi izvedena za zlati jubilej posvetitve cerkev leta 1974.