Ritem srca 2016

13.10.2016

13. oktober, četrtek zvečer, vožnja z avtom. Prijatelji, glasba po radiu. In seveda občutek … občutek napetosti, ker ne veš, kaj pričakovati. Bodo letos pesmi dobre? Koga bom srečala?

Kmalu prispemo. Že dobro znana dvorana v Šentvidu še vedno na široko odpira vrata, čeprav že poka po šivih od prenatrpanosti. Polna je mladih, nasmejanih obrazov in tople, pozitivne energije. Vsi se posedemo in že se začne. Najprej je na vrsti glavni del ‒ 10 novih popevk, v katerih avtorji slavijo Boga. Nekateri naredijo spektakel, drugi s svojim petjem pomirijo celo dvorano. Nato sledi še skupno slavljenje vseh nastopajočih. Sodelujejo tudi zbori krščanskih gimnazij in seveda animatorji, ki spodbujajo sramežljivo publiko, da se jim pridruži na plesišču. Boga pa ne slavimo zgolj s pesmijo, temveč tudi z molitvijo. Srečujem znane in manj znane obraze, jih pozdravljam, vse to pa me napolnjuje z zadovoljstvom.

Tako večer hitro mine, jaz pa se, polna vtisov, že vozim proti domu. Ocenjujemo nove pesmi, pripovedujemo, koga smo srečali, smejemo se vsem »mladim po srcu«, ki so morda nekoliko preveč zavzeto plesali. »Lepo je bilo,« pomislim. Všeč mi je, da nam kristjanom ni vseeno za glasbo … celo nasprotno! Glasba nas izpopolnjuje in povezuje. Ob tej misli se nasmehnem, saj vem, da nas prihodnje leto spet čaka nova glasbena izkušnja.

Bogdana Zajc