Salezijanci Rakovnik

Rakovnik je prva, največja in osrednja salezijanska »hiša« v Sloveniji, je nekakšno pastoralno in salezijansko središče – zaradi zgodovinskih dejstev, zaradi romarskega svetišča Marije Pomočnice, zaradi uprave salezijanske inšpektorije in zaradi številnih salezijanskih vzgojno-pastoralnih dejavnosti v več kot stoletni salezijanski navzočnosti na Slovenskem.

Iz zgodovine

Po več kot desetletnem prizadevanju so prišli 23. 11. 1901 na Rakovnik v stari grad iz 17. stoletja prvi salezijanci, med njimi že trije Slovenci. Njihovo delo se je hitro »prijelo«, prihajali so mladi, zgrajena je bila cerkev Marije Pomočnice, ob njej je zrasel velik zavod, ki je mladim ponudil šolo, vzgojo, igro in razvedrilo ter rast v veri. Tu so mnogi našli svoj drugi dom. Nekateri so se odločili za salezijanski poklic, skupnost se je večala, mnogi so odhajali v novonastale skupnosti, v misijone ipd.
Po drugi svetovni vojni je življenje v zavodu ob cerkvi zamrlo. Ukinjene so bile šole in konvikt, sobratje pregnani (na izpraznjene župnije, mnogi so šli čez mejo), bogoslovci so morali v ljubljansko semenišče, za upravo cerkve sta po mnenju novih oblastnikov zadostovala le dva duhovnika – zato je ostalo le nekaj sobic ob cerkvi, vse drugo je vzela država. Prišli so »tuji« gospodarji, ob katerih so rakovniške stavbe vedno bolj propadale.
Ostala pa je cerkev, ostala je Marija Pomočnica – varuhinja! Ostalo je nekaj sobratov, niso se predali malodušju. Vračati so se začeli nekateri sobratje, bogoslovci so spet smeli na Rakovnik, svinjaki so bili preurejeni v bivanje za člane skupnosti, ustanovljena je bila župnija, hlev spremenjen v župnišče.
S »slovensko pomladjo l. 1991« in potem z denacionalizacijo (od l. 1992 naprej) se je začelo skoraj 20-letno prizadevanje, da bi se nam vrnile stavbe in zemljišča. In zgodilo se je: »tujci« so odšli, marsikaj je bilo narejenega na stavbah, sobratje bivajo v primernejših prostorih, imajo možnosti za svoje apostolsko delo. Na Rakovnik se je vrnilo življenje, veselje in radost otrok, mladine in staršev.
Rakovniška kronika daje slutiti vso pestrost dogajanj na rakovniškem hribu v in ob cerkvi Marije Pomočnice.

Salezijanska skupnost danes

Skupnost sestavljajo duhovniki, pomočniki (bratje laiki), sobratje v formaciji ter kandidati. V letu 2011 je v skupnosti 20 članov. Njim lahko prištejemo še mlade salezijance, ki študirajo v Italiji.
Dnevni red skupnosti razodeva urejeno molitveno življenje skupnosti, letni koledar pa pestrost življenja na Rakovniku. Življenje skupnosti se večkrat prepleta z raznimi programi na inšpektorialni ravni – za sobrate ali s programi salezijanske mladinske pastorale.
Sobratje skupnosti na Rakovniku vodijo naslednje dejavnosti: romarsko cerkev Marije Pomočnice (romarski shodi in spovedovanje), formacijsko skupnost, župniji Rakovnik in Rudnik, mladinski center, glasbeno šola, študentski dom, Skalo – mladinsko ulično vzgojo, založbo Salve in druge dejavnosti. Posameznim sobratom so zaupana še nekatera posebna dela: skrb za hišo v celoti, knjižnica, vrt, zakristija, krojaška delavnica, postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Andreja Majcna, projekt Oratorij Slovenija, grajski kulturni večeri in drugo. Duhovniki (pa tudi bogoslovci) ob nedeljah veliko pomagajo po drugih župnijah (spovedovanje, maševanje, predavanja).
Za urejeno življenje in delo na Rakovniku ter za izvedbo raznih programov v sklopu dejavnosti celotnega Salezijanskega zavoda Rakovnik skrbijo tudi mnogi laiški sodelavci - zaposleni in prostovoljci.