Tudi letos smo si organizirali duhovni vikend za mlajše zakonske skupine in se odpravili v Veržej, kamor se vedno znova radi vračamo. V našo družbo smo povabili še nekaj družin in pridružilo se nam jih je kar deset. V salezijanskem Marijanišču je dovolj prostora za naše številčne družine in tam smo vedno znova toplo sprejeti. Letos sta bila naša gostitelja Peter in Marko, ki sta poskrbela, da nam ni nič manjkalo.
V petek zvečer smo se namestili, odrasli smo imeli spoznavanje, otroci pa so si ogledali risanko o bikcu Ferdinandu. Ta večer smo šli kmalu počivat, saj sta delovni teden in seveda vožnja poštno zdelala naše malčke in nekatere starše. Drugi pa smo še malo poklepetali.
V soboto se nam je po jutranji molitvi pridružil naš gost, lazarist, g. Stanko Gerjolj, ki nas je nagovoril s temo Odnosi v družini in nam predstavil nekaj družin iz Stare zaveze. V razlagi o njihovih odnosih smo našli sami sebe in spoznali, da nas Sveto pismo vedno znova nagovarja kot knjiga, ki govori o življenjski zgodbi vsakega izmed nas. Delo po manjših skupinah je potekalo po načinu geštalt pedagogike. Soočili smo se sami s seboj in z odnosi v naši primarni, popoldne pa še v trenutni družini. Vsa naša čutenja, nerazrešene in lepe odnose smo dopoldne prinesli pred Najsvetejše. Popoldanski del smo zaključili s sveto mašo, pri kateri sva v kruh položila tisto, kar naju v najinih medsebojnih odnosih hrani, v vino pa najine želje in hrepenenja. Potem sva drug drugega obhajala pod obema podobama. Ko naju je objel Kristus, sva se objela tudi sama. Na mestu je bila pesem zahvale, ki je sledila. Seveda smo se potem skupaj zahvalili g. Gerjolju, ki nas je nagovoril tudi s svojo preprostostjo in odprtostjo.
Po večerji je sledil veseli večer, ko smo zopet napolnili dvorano, igrali nekaj iger, peli in po skupinah uprizorili nekaj zgodb iz Svetega pisma. Tudi tokrat se je pokazala naša inovativnost, smisel za sodelovanje in humor.
V nedeljo smo se zakonci, po skupni molitvi z otroki, razdelili v majhne skupinice in odprli nekaj tem, ki izzivajo najino družino v družbi. Nagovorjeni smo bili, da pogovor nadaljujemo v naših zakonskih skupinah in seveda midva med seboj. Pripravili smo še prostor za sveto mašo, ki jo je daroval naš kaplan Janez, ki je s predanimi animatorji ves čas skrbel za naše otroke.
V meni odzvanja hvaležnost za doživet vikend, ki se mi zdi kot darilo, ki nam ga Gospod vsako leto podari iz čiste ljubezni.
Mihaela
