Prihoda sv. Miklavža se je množica otrok in staršev tudi letos iz srca razveselila. Zbrani v rakovniški cerkvi smo si najprej ogledali igrico, ki nas je pustila v razmišljanju, ali bolj poslušamo našega notranjega hudička ali angelčka. Potem pa smo skupaj poklicali Miklavža, ki je zbrane najprej nagovoril. Izrazil je veselje, ker smo v tem letu svetišče tako lepo obnovili, da je sedaj svetlo in lepo. Otrokom je zastavil znano vprašanje, ali so bili kaj pridni. Po cerkvi se je seveda razlegal mil otroški glas „ja“. Starše pa je ob tem spomnil, da jih otroci, ko jim kakšno zagodejo, samo opominjajo, da jih imajo, in da je prav, da se jim posvetijo. Sledilo je obdarovanje otrok, kjer je poleg darila pomembna še spominska fotografija s sv. Miklavžem. Za nemoteno obdarovanje so ves čas skrbeli tudi angelčki in parklji, ki so poredne otroke enostavno odnesli ven iz cerkve. K sreči nepridipravih ni bilo prav veliko, zato so svoje delo temeljito opravili. Za popestritev dogajanja sta poskrbela tudi tehnika Samo in Alja, ki sta poleg odličnega ozvočenja sočasno na platno prenašala dogajanje ob Miklavžu in zlati knjigi, kamor so otroci prinašali risbice sv. Miklavža in svojih dobrih del. Ob celotni prireditvi je seveda potrebno marsikomu reči hvala, da je vse lepo potekalo in da je bilo spet toliko veselja v naši cerkvi. Hvala Veroniki, Maji, Marjeti in Blažu za vso osrednjo organizacijo. Anji in Špeli pa za koordinacijo dramske igrice. Hvala igralcem za odlično odigrano zgodbo. Hvala angelom in parkljem za nepogrešljivo spremstvo in vsem pridnim rokam, brez katerih bi lepo pripravljena darila sploh ne prispela do otrok in staršev. Hvala, dragi starši, saj se zaradi vas in vaših otrok sprosti med nami toliko veselja in dobrote. In nenazadnje, hvala, sveti Miklavž, ker nas vsako leto obiščeš in v našo sredo prineseš toplino, veselje in prikupne nasmehe.
