Na cvetno nedeljo smo lahko občudovali ne samo bujno cvetočo in zeleno naravo, ampak tudi skrbno izdelane in umetniško spletene butarice. Trud za ustvarjalno sobotno dopoldne, ko so v mladinskem centru nastajale najrazličnejše butarice, je nato poplačala nedeljska čudovita procesija z najrazličnejšimi butaricami in ob koncu sv. maše še tekmovanje za največjo, najmanjšo in najlepšo butarico. V tem vrstnem redu je imela žirija najlažje delo pri prvih dveh kategorijah, medtem ko se je za oceno lepe butarice kar trlo kandidatov, tako da je imela žirija težko delo. Vseeno smo dobili zmagovalce. Največja butara meri v višino 4 m, najmanjša ima velikost prstne blazinice in za najlepšo je bila ocenjena butarica, spletena iz zimzelena in cvetja nežnih barv. Za svoj trud so nagrajenci prejeli priljubljene kislice, sicer pa ne more nič poplačati vsega veselja, ki so ga mladi pokazali ob vsem tem. Na delavnici je neka četrtošolka dejala, da že dolgo ni doživela tako lepega dne kot na dopoldanski delavnici izdelovanja butaric. Nedeljsko ponosno stopanje otrok s svojimi butaricami v sprevodu in z zelenjem okrašeno cerkev, bi lahko opisali kot pomladno brstečo se vero, ki se izraža tudi preko skrbno izdelanih butaric. Za organizacijo in lepopripravljeno delavnico hvala Maruši z animatorji. Blažu in kaplanu za nabran material in staršem za vso podporo in pomoč pri delavnici, tekmovanju in praznovanju. Jezus je svojim učencem pred slovesnim vstopom v Jeruzalem glede oslička dejal: »Recite lastniku oslička: Gospod ga potrebuje.« In tako smo prepričani, da Gospod in še bolj mi potrebujemo takšne dogodke, ki v nas prebudijo toliko veselja v hoji za in z Njim.
