Izvidniki in vodnice so 22. 7. 2019 ob opoldnevu sedli na raketo, ki jih je dostavila do najvzhodnejše točke Marsa. Glavni štab je bil postavljen 20 km severozahodneje, zato jih je že kar prvi dan pričakal potep. Ko so le prispeli do prostora, kjer smo se lahko utaborili, je bil čas za postavljanje šotorov, zgradb za preživetje … Ponoči pa nas je presenetil hud vihar s peščeno nevihto, zato smo morali v popolni temi zbežati iz štaba in se po končani nevihti vrniti vanj, žal pa nam je to uspelo prepozno in nam je varnostna raketa ušla tik pred nosom. Tako smo se morali sprijazniti, da bomo na Marsu res ostali dlje kot je bilo načrtovano. Postaviti je bilo potrebno radio oddajnike, s katerimi smo lahko na zemljo sporočili, da smo še živi in potrebujemo pomoč. V naslednjih dneh čakanja smo se odpravili na ogled po Marsu in odkrili slanovodno jezero, skrivali smo se pred hudimi nalivi, sadili smo fižol za hrano, izdelovali poskusne rakete, s katerimi bi lahko pošiljali hrano iz zemlje in končno pričakali prvo dostavo hrane – naše starše. Po vseh teh izzivih nam je po 10 dneh le uspelo priklicati novo raketo, ki nas je v torek naložila, sedaj v polni zasedbi, in smo se lahko vsi vrnili nazaj na Zemljo.
