V prvem tednu aprila je v Veržeju potekal inšpektorialni zbor slovenske salezijanske skupnosti. V ponedeljek, 1. 4., in torek, 2. 4., smo bili kot gostje povabljeni tudi mladi iz salezijanskih ustanov. Rakovniško mladino sem predstavljal jaz. Za začetek smo podali svoje izkušnje o salezijancih, nato pa smo se skupaj pogovarjali o tem, kakšni bi morali biti salezijanci za mlade. Kaj nam je bilo všeč pri salezjancih, s katerimi smo imeli stik. Pri pogovoru smo se ustavili tudi pri vprašanju “Kaj bi se lahko še izboljšalo?”. Bilo nam je všeč, saj smo dobili občutek, da nas resno poslušajo.
Sodelovali smo tudi v pogovoru s strokovnjakom za mladino, ki nam je povedal, da smo ljudje sedaj bolj individualni ter to predstavil kot vzrok za porast stresa pri mladini. Kljub tej opazki pa ostaja optimističen, saj je mladina bolj aktivna v prostovoljnih dejavnostih, bolj ekološko ozaveščena in bolj odgovorna.
Seveda pa se nismo pogovarjali samo pri organiziranih pogovorih. Imeli smo tudi prosti čas, kjer sem lahko izmenjali besedo z duhovniki, ki so bili svojčas na Rakovniku in z mojimi nekdanjimi voditelji ministrantov, s katerimi sem si izmenjal novice. Pogovarjal pa sem se tudi s ostalimi salezijanci in izvedel kar nekaj novih stvari. Pogovori so pogosto segli do raznih globokih in kompliciranih tem. V veselje mi je bilo spoznati salezijance, ki delujejo tudi izven Slovenije. Tiste, ki delujejo v slovenskih manjšinah v Italiji in Avstriji ter predstavnike skupnosti iz Črne Gore in Srbije.
V splošnem sem se imel zelo lepo in mi je bilo težko oditi. Od vsega mi bo v spominu ostalo, ko so mi salezijanci govorili svoje zgodbe.
Jan Golob
