V torek, 21. velikega travna 2024 smo v Knjižnici Rudnik organizirali misijonski literarni večer na katerem smo ugasnili ekrane in se posvetili besedi dveh pretežno mladinskih pisateljev Cvetke Sokolov ter Petra Svetine. Kot se za umetniški večer spodobi smo začeli z občutenimi takti instrumentalne glasbe in že smo bili pripravljeni na pogovor, ki ga je usmerjal izkušeni Blaž Lesnik.
Najprej nas je zanimalo, kako se lotita pisanja, katere teme izbirata in ali upoštevata okus mladih bralcev. Cvetka Sokolov je dejala, da jo pravzaprav k pisanju spodbudilo rojstvo sina in zavestno izbira teme, ki se dotikajo izkušenj mladih, ki so znašli v položaju, ki jim je tuj in morda ni nikogar v tistem trenutku, ki bi bil pripravljen o tem govoriti. Loteva se tudi težkih in mejnih tem in s tem nudi mlademu bralcu oporo in tolažbo. Peter Svetina pove, da se najraje opira na zgodbe in ljudi, ki jih srečuje. Tako je njegov priljubljeni gospod Feliks, resnični človek, ki ga je večkrat srečal v pred univerzo Celovcu, kjer tudi poučuje. Takšni prijazni, posebni in malo neprilagojeni ljudje so, pravi, kot nalašč za zanimivo pripoved.
Ob vprašanju kakšen je vpliv staršev, sta oba povedala, da je to najpomembnejši stik z branjem, ki se v najstniškem obdobju prekine, a vendarle kasneje se potem kasneje spet vrne, ko si mladostnik sam začne izbirati žanr, ki mu je bliže. Oba sta bila doma založena s knjigami, zato tudi otrok ni bilo potrebno spodbujati za obisk knjižnice. Ga. Cvetka je posebej poudarila glasno branje v krogu družine. Zadnjo knjigo, ki so jo prebrali na glas in to na počitnicah, ko sta bila otroka že najstnika, so bili Jalnovi Bobri. Povedala pa je tudi, da zelo dolgo otroci niso imeli svojega mobitela, kar je danes zmeraj teže.
Za vpliv in uspeh šole pri ohranjanju bralnih navad še vedno velja, da je strukturirana ponudba zelo raznovrstna in šola opravi svojo vlogo pri mladem človeku, to se vidi tudi iz statistike, ki jo je predstavil g. Svetina. Sicer imata oba veliko izkušenj pri obiskovanju šol, zato pravita, bi se o tem lahko pogovarjali več dni. Je pa ena izkušnja, ki jo vedno doživi g. Peter, da so današnje razmere v razredu precej hrupne in kaotične, a ko začne pripovedovati zgodbo, vsi utihnejo, kot bi izključil glavno varovalko. Ko pa je zgodbe konec se vsi hitro povrnejo v karnevalsko vzdušje. Oba pravita, da bi se morali v šoli večkrat zaustaviti in odmevati na prebrano, kot pa samo hiteti od avtorja do avtorja, od zgodbe do zgodbe.
Od g. Svetine je ena najljubših knjig Karla Čapka: Zgodbe iz enega in drugega žepa, medtem, ko ga. Sokolov predlaga zanjo najsrčnejšo knjigo Rejenka, avtorice Keegan Claire.
Po glasbenem zaključku je sledilo še nekaj tehtnih vprašanj in misli udeležencev. Ob pogostitvi po dogodku smo si udeleženci obljubili, da na Rakovniku pričnemo z literarnimi večeri. Pridružite se. Brez izjemnih knjižničark ga. Lucije M. in Karoline H.B. ta večer ne bi tako uspel. Hvala vsem.
Vito Lojk
