Zavetje mladosti

Prvi četin izlet

V soboto 13. 11. smo se zbrali na glavni železniški postaji v Ljubljani. Na izlet je prišla približno polovica vseh otrok v četi. Vsi smo bili z levo nogo še v postelji, saj je bila ura komaj 6:45. Naša začetna točka je bila avtobusna postaja v Polhovem Gradcu. Do tja smo približno pol ure zaspano presedeli v avtobusu, saj smo vedeli, da nas čaka naporna hoja. Na začetku so nas voditelji seznanili s tem, da nas lovijo grozni zmaji in so nam že za petami. Nekaj časa smo že hodili, ko so nam voditelji veleli, naj si v parih zavežemo gležnje in tako hodimo naprej. Bilo je težko. To vam že lahko povem! Z nekaj okornimi padci smo, ne hudo poškodovani, prispeli do travnika, ki so ga voditelji določili za igro. Tam smo se navdušeni nad odvezanimi nogami in počitkom začeli igrati Roverčka. Kmalu zatem, ko smo se odpravili naprej, smo si morali zavezati oči in po vodih tekmovati, kateri prvi prispe do Žana. Ko smo spet lahko gledali, nas je čakala še dvourna hoja ter vzpon, med katerim smo se igrali še nepoimenovano igro, ko smo skakali preko namišljene reke. Pol ure je trajalo, da smo se po vzponu ustavil in pomalicali. Na tistem travniku smo še nekaj časa peli, voditelji pa so vode enega za drugim odpeljali.
In kam, seveda … na vrhunec izleta! Ko je naš vod prispel do tja, so nam voditelji rekli, naj se spustimo v neko luknjo ob cesti. Nismo jim zaupali, a se vseeno spustili. Luknja se je po dveh metrih gromozansko razširila v … JAMO! Voditelji so nam povedali, da je to skavtska jama ter nam jo razkazali. Bila je res VELIČASTNA. Še lepša od Postojnske. Glede na začetno luknjo pa prav gromozanska. Ko smo srečno priplezali iz skrivališča pred zmaji, smo se spustili do vznožja hriba. V dolini nas je čakal mini traktor s še manjšo prikolico. Boljše rečeno prikoljičko. Skupaj z vsemi nahrbtniki smo se otroci zgnetli gor in Vid, ki gotovo ni imel vozniške za traktor, nas je odpeljal. Voditelji in vodniki so tekli za nami, a so na sredini omagali. Na avtobusni postaji so nas čakali starši, ki so potem gotovo slišali dogodivščino od svojih navdušenih otrok. No, moji so jo.

Morda vas zanima tudi