Zavetje mladosti

Prvi polčas

Ob koncu 2. tedna ...

O 2. tednu oratorija je kaplan Janez napisal:

Prišli smo do prvega vmesnega časa. In kako kaže na polovici letošnjega oratorija? Prvi odzivi otrok, staršev in animatorjev so kljub prilagojenim razmeram odlični. Na vprašanje: Kako ti je všeč letošnji oratorij?« nam še posebej najmlajši otroci največkrat odgovorijo: »Še boljše kot lani«. Takšni in podobni odgovori nas navdajajo z veseljem in optimizmom, da toliko dodatnega dela, ki smo ga imeli s pripravami na letošnji oratorij vendar ni bilo zaman. Kako dobro so animatorji opravili svojo vlogo nam lahko pove prošnja ene od animatork, ki je pri sredini adoraciji na listek zapisala prošnjo: »Jezus, prosim te, da me otroci ne bi več vikali in klicali učiteljica«. Ob tako iskrenih in dobrih animatorjih se nam v prihodnje ni potrebno bati za dobro pripravljene in izpeljane oratorije. Enako spodbudne so besede letošnje udeleženke, ki komaj čaka, da postane animatorka. Na letošnjem oratoriju zato posebej budno spremlja, kaj so naloge animatorjev, da se bo na to poslanstvo tudi sama dobro pripravila. Prihodnost oratorija je ob takšnem navdušenju mladih zagotovljena in tega smo prav veseli.

S tem šolskim letom, ki je pred nami, stopam za Juretom v velike čevlje rakovniškega mladinskega centra. Ob tem želim reči samo to, da se je v zadnjih 10 letih število udeležencev na oratoriju povečalo skoraj za 100%. Vse to nam govori o Juretovem izredno požrtvovalnem in predanem delu za mlade na Rakovniku in širši okolici. Ker stopam na njegovo mesto, želim vsem tistim, ki me še ne poznate, reči po svetopisemsko: »Imejte z mano potrpljenje« ali po mladinsko: chill »Čil«, kar v angleščini pomeni »kar v miru«. Ob vsem tem delu, si seveda ne domišljam, da bom imel veliko miru, vseeno pa upam in želim, da bo nekaj miru in veselja izpod okrilja Rakovniške Marije Pomočnice posvetilo v srce slehernega mladega, ki bo v naši ustanovi iskal zavetje.

2. teden sta vodila Tina in Aljaž, ki sta napisala:

Krudovi (družina, katere potovanje v Jutrišnji dan smo spremljali skozi celoten teden) so prispeli na cilj. Ciljno črto 2. tedna našega oratorija pa smo skupaj prečkali tudi mi. Če bi morala najino delo opredeliti kot športno disciplino to vsekakor ne bi bil šprint. Trditi da gre za maraton, pa je tudi prehudo, saj gre vendarle za četrtino oratorija. V resnici naju naša animatorska skupina spominja na prenašanje olimpijskega ognja, ki poteka pred olimpijskimi igrami. Baklo si je med seboj podalo 43 animatorjev. Da je ogenj prispel do svojega cilja in na poti ni ugasnil gredo zasluge voditeljem skupin, ki so poskrbeli, da je vse teklo kot mora. Da ogenj ni ugasnil se lahko zahvaliva kaplanoma Juretu in Janezu ter zaposlenima Kristini in Kaji, ki so predvideli vse morebitne nalive in druge nevarnosti, ki bi lahko ogenj ugonobile.

Cilj je dosežen, »to do list« odkljukan, ostajajo pa utrinki in nasmehi, s katerimi so naju blagoslavljali otroci in, ko je bilo najbolj naporno, animatorji. Hvaležna sva jim za njihovo sproščenost, energijo in pozitivno naravnanost, ki se je po oratoriju širila z nadzvočno hitrostjo.

Sedaj nas čaka jutrišnji dan. Kaj bo prinesel …

… bomo videli jutri. 😉

Kaj pa se je dogajalo po skupinah, si pa preberite spodaj:

1. skupina – plamenčki

Ko smo se prvi dan dobro spoznali smo ugotovili, da nas povezujeta živahnost in razigranost zato smo si nadeli ime PLAMENČKI. Naša igrivost je do izraza prišla popoldne na igrišču. Drugi dan smo se dopoldne odpravili v živalski vrt, kjer smo občudovali živali, najbolj navdušeni smo bili nad surikatami. Popoldne je vsak izmed nas predstavil svojo družino in jo primerjal z družino Krudovih. Dan smo v sredo začeli s sveto mašo in ga nadaljevali z ustvarjalno delavnico. Izdelovali smo pisane cofke in nagajive hobotnice. Ta dan smo praznovali rojstni dan ene izmed udeleženk z razbijanjem pinjate in bonboni. Teden smo nadaljevali s spovedjo v četrtek. Pri katehezah smo igrali štafetne igre ter se naučili veliko o napredku. Dan smo zaključili z veliko igranja. Naš teden se počasi končuje. Bil je zelo razburljiv, živahen in tudi poučen. Stkali smo veliko novih prijateljstev.

Živahno vam mahamo v slovo,

vaši Plamenčki!

2. skupina

V naši skupini smo se počutili takole:

Nina: navdušeno

Anže: aktivno

Martin: mrzlo

Jaš: junaško

Gašper: grozno

Zara: zabavno

Leon: legendarno

Marcel: miselno

Aleksej: animirano

Jurij: juhuhu!

Saša: super

Gal: glasno

Klemen: svoje počutje bi najbolje ponazoril s krivuljo.

Ana: angažirano

Najbolj pa so nas navduševale naslednje stvari:

Matic: molitev

Maša: meditacija

Samo: sok

Žiga: žoga

Žan: žoga

Kot vidite se žoga ponovi kar dvakrat, saj smo najbolj uživali, ko smo odšli ven in se podili za žogo. 😊

3. skupina (dnevnik 3. skupine v glasbeni)

ORATORIJ (činkvina)

zabaven poučen

razvedri združuje zaposli

Vsak dan nekaj novega.

najlepše počitnice

 

  1. dan – ponedeljek, 13. julij

Naučili smo se, kako se plete zapestnice in igrali nogomet. Ko smo pogledali prvi del filma, je bilo na spregled kar nekaj žalostnih obrazov, saj je vse zanimalo, kaj se bo zgodilo potem.

Definitivno je bil vsem najljubši del dneva, ko smo napisali slabe in dobre stvari na našo skupno jamo in so bile naše roke polne barv! Odtisnili smo jih namreč na že napisano pravilo in tako dokazali, da se tega držimo (se bomo držali).

 

  1. dan – torek, 14. julij

Po igranju v igralnici in na igralih smo pogledali naslednji del filma, po katerem je bila kateheza za nekatere kar naporna, a smo prišli do lepega zaključka (Ker naštevanje družinskih članov samo po sebi ni dovolj zanimivo, smo naštevali družinske člane Pujse Pepe. To je peljalo v vsesplošno oponašanje pujskov.).

Za obisk živalskega vrta smo se razdelili v dve skupini. Juš svojega zemljevida živalskega vrta ni uporabljal za navigiranje, ampak za shranjevanje losove dlake, ki jo je našel. Po celem dnevu (vključno z dvema urama hoje po ZOO-ju) smo bili precej utrujeni, tako da smo se vsi veselili vrnitve domov.

 

  1. dan – sreda, 15. julij

Po maši smo slikali s špricanjem barve (večinoma na papir, malo pa še okoli in po sebi). Sledil je še tradicionalen nogomet in skrivanje za zavesami.

Zelo se veselimo še četrtka in petka 😊 Petka malo manj, ker bomo morali vse pospraviti.

4. skupina

4. skupino smo sestavljali udeleženci stari od 6 do 9 let in štirje animatorji. Prvi dan smo se sicer bolj lovili z imeni kot z delavnico, a po skupaj preživetem dopoldnevu smo bili že vsi navajeni nove družbe. Po kosilu smo dobili sladoled in to pridno izkoristili za kamuflažo naših obrazov in imitiranje ptičev ter samorogov. Popoldne smo šli na igrišče kjer smo zaplesali nekaj bansov. V torek smo se odpravili v živalski vrt. Najbolj so nas navdušile opice, morska leva, pravi lev in surikate (ki so bile nas vesele še bolj, kot smo bili mi njih). V sredo smo po sveti maši, pri kateri smo res naglas peli, imeli štafeto na nogometnem igrišču, popoldne pa smo šli nekateri tudi k spovedi. Čez teden smo imeli veliko različnih delavnic: poskuse, ki jih lahko izvedeš doma, izdelava tiramisuja in piškotnih kroglic, ki smo jih tudi pojedli, in ustvarjanje iz slanega testa. Vsak dan smo poleg ogleda risanke in sodelovanja pri katehezi preigrali ogromno enke, osla, morilca, nogometa in gnilega jajca, šli pa smo tudi na igrala in v katakombe, kjer smo trenirali ročni nogomet.

5. skupina

Smo petaaaaaa! No, če smo čist natančni in bi raje zaupali napisu na naši zastavi smo Grad Krudovi … in to nas pravzaprav zelo dobro definira, saj kraljujemo v Rakovniškem gradu (naš je od glave do pet oz., kot bi bilo za tako častitljivo stavbo nekako bolj primerno: od podstrešja do kleti;). Naše domovanje premore prav profesionalno kino dvorano, v kateri si vsak dan pogledamo odlomek iz zgodovine naše družine (širši javnosti bolj poznana, kot film z enostavnim naslovom Krudovi). Zdaj se mi zdi, da poznate dovolj osnovnih podatkov o naši družini, tako da lahko začnemo debatirati tudi o drugih, bolj zanimivih in podrobnih poglavjih naše kronike. Torej: v ponedeljek (ne petek;) trinajstega julija ob 7.00 se je uradno začela vladavina plemenite družine, modre krvi – Krudovi. Kralj oče Aleš Krudovi I. je svoj podmladek sprejemal že navsezgodaj in vse njegove nadobudne člane seznanjal z osnovnimi pravili preživetja za naslednji teden. Čez dan so skupaj narisali tudi čudovito zastavo, ki so jo izobesili poleg slovenske in evropske, saj smo ponosni državljani. S. Ivanka I. Krudova nas je podučila o zapovedih, družini, grehu (spoved) in skupaj smo pogledali v našo prihodnost. V torek smo delali čudovite nageljne za naše roditelje in duhovnega voditelja Jureta,  ki je v sredo za nas daroval sveto mašo. V četrtek smo se podali v divjino in spoznali vso raznovrstnost živalskega ozemlja (ZOO Ljubljana). Delali smo tudi najmočnejše orožje, s katerim se borimo proti zlu (rožni venec). Upamo, da se bo naša rodbina še dolgo ohranila in sporočamo vam,  da sledimo Luči in se veselimo jutrišnjega dne.

6. skupina

V naši skupini smo se vsak dan najprej zbrali v naši učilnici in se igrali in zabavali.

Večkrat smo tudi šli v igralnico, kjer smo imeli zagrete igre namiznega nogometa in raznih iger, a ne glede na to kdo je zmagal, smo si lahko na koncu igre segli v roke in si čestitali za dobro igro.

V sredo smo pa šli v živalski vrt. Kljub vročini smo se vseeno uspeli zabavati………………………….. ……………………………. in živali smo tudi videli.

Na koncu bi se pa še zahvalila naši voditeljici Ani, kljub temu, da je bila z nami samo do srede smo se zelo zabavali, ker je tako dobro vodila.

7. skupina

Našo skupino je sestavljalo 15 živahnih in razigranih otrok ter 5 malo manj živahnih a enako razigranih animatorjev.

V ponedeljek zjutraj, ko smo vstopili v učilnico se še nismo prav dobro poznali, a se je to kaj kmalu spremenilo, saj smo do kosila že vsi poznali imena drug drugega. Prvi dan je torej potekal precej tradicionalno: spoznavanje, himna, ogled prvega dela risanke o Krudovih, kateheza, kosilo (ki ga je hitro zmanjkalo), popoldne pa še velika igra na nogometnem igrišču in pa igra ‘Korenčki’, pri kateri smo se tako razživeli, da so naši sosedje (skupini 6 in 8) zagotovo vedeli v kateri učilnici smo (če pred tem niso J). Po uspešnem in veselem prvem dnevu smo že komaj čakali naslednjega, ki smo ga preživeli podobno kot prvega, le da smo si med delavnico izdelovanja okvirjev vzeli čas za adoracijo in sv. spoved v cerkvi.

V sredo pa smo se zjutraj udeležili sv. maše, po kosilu pa smo se navdušeno podali v živalski vrt, kjer smo si ogledali, kako počitnice preživljajo različne živali. Ker verjamemo, da slika pove 1000 besed, smo na to stran dodali nekaj utrinkov tega dne. Četrtek in petek sta potekala precej podobno, kot prejšnje dni – polna smeha, ustvarjalnosti, novih idej, igre, veselja, predvsem pa z veliko energije 🙂

8. skupina

Prvi dan, ko smo se končno prikazali iz jame smo si naredili zapestnice, da bi se potem lahko našli. Igrali smo se tudi s kačami po katerih smo se priplazili do naše ciljne črte. Da bi si popestrili naše večere s zgodbicami smo si naredili prstne lutke. Veliko smo se igrali tudi med seboj. Igrali smo se nindže, nogomet, kumarice in še veliko drugih stvari. Odpravili smo se tudi k sv.spovedi, da bomo lahko čisti v srcu nadaljevali našo pot. V sredo smo se vsi zbrali na skupni sveti maši kjer smo zelo naglas prepevali in slavili Boga. Nato smo kot pravi jamski ljudje zakurili ogenj in si spekli hrenovke ter kruh in vsemu skupaj dodali še kečap. Naslednji dan pa smo se odpravili v živalski vrt, da bi spoznali še nam neznane živalske vrste, da bomo potem lahko vse poznali in se znati obraniti. Ker smo veliki sladkosnedi smo si naredili čokoladne kroglice in mafine v skodelicah. Bilo je zelo dobro. Veselo in zadovoljno smo zaključili ta teden.

9. skupina

»Dejte mi na kratko povzet kdo je skupina 9.«

Skupina 9 zna pet, sedet, štet do deset, ful močno objet, se dret, ampak zna potrpet, ko je animator napet.

Vsak dan smo mel kateheze, ki niso ble brezveze, velikrat smo se igral igre, en dan smo v živalski vrt šli clo gledat tigre. Vsi otroci so sončki, zato so se en dan pekl tut bombončki. Kosilo je blo vedno top. Takoj k smo ga zavohal, smo se pognal v galop. V prostem času smo tut ustvarjal, en dan smo botaničnem vrtu rožce nagovarjal. Uglavnm, radi smo se družl, ampak smo vedno pazl da se nismo okužl.

Radi imamo Tino, Aljaža recimo, ampak mormo rečt, da ns vodta kr fino.

10. skupina

Smo 10. skupina, z najmanj otroki, a z največ mišicami, saj vsak dan pridno treniramo na fitnes napravah, ki so nameščene v našem matičnem prostoru. Smo zelo živahni in polni energije, tako da si velikokrat kondicijo nabiramo celo s tekom po Golovcu.

Na začetku tedna smo se spoznali preko različnih iger, dan pa smo nadaljevali v sproščenem vzdušju – zunaj igrali odbojko, plesali in se družili ter bolje spoznavali.

V torek smo po katehezah in ogledu filmčka narisali svojo družino in jo predstavili, popoldanska peka čokoladnih lizik pa je zadovoljila tudi naše najbolj sladkosnede člane. Naučili smo se tudi potrpežljivosti, saj lizik nismo smeli takoj pojesti, ampak smo jih čez noč pustili v hladilniku, da so se strdile, z njimi pa smo se posladkali šele naslednji dan.

Sreda je bila glasbeno obarvana, kar sami smo iz različnih materialov izdelali svoja glasbila –  ropotuljice, tamburine, kitare, piščali… Kasneje smo nanje zaigrali in zraven še zapeli.

V četrtek pa smo se v duhu takratne vrednote, napredka, preobrazili, nekateri v jamskega človeka, spet drugi v modernega. Dan pa smo zaključili z ogledovanjem živalskega vrta in sprehodom po okolici Rakovnika.

 

 

 

 

 

 

 

Morda vas zanima tudi