Na prvi pogled zakompliciran naslov, a tisto, kar je bilo povedano in se je dogajalo na petkovem zoom večeru za zakonce, je bilo sila preprosto in domače.
V našo sredo smo povabili murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki se je zelo rad odzval in ko smo se priklapljali, ugotavljal, da večino poslušalcev pozna, saj je bil pred leti v naši župniji kaplan, potem pa še župnik. Škofa Petra je pozdravil naš župnik, nadaljevali pa smo z molitvijo.
Škof Peter se je v nagovoru sprehodil skozi zakramente. Evharistija je smrtni žebelj v greh in obhajamo jo v občestvu. V tem času, ko je sveta maša prišla v naše domove, lahko podoživljamo dobo prvih kristjanov, ki so jo obhajali po domovih. Šele kasneje so preurejali templje in začeli graditi cerkve. Takrat je število kristjanov naraščalo, saj so bili prvi kristjani s svojim življenjem po veri zelo velik zgled za mnoge, ki so se spreobračali. Tu pa smo morda v naših skupnostih šibki. Škof Peter nam je položil na srce, da naj ne jadikujemo za tistim česar ni, ampak se zahvaljujmo za tisto kar je. Bodimo veseli, saj smo enkratni in neponovljivi. Mi pa smo velikokrat videti nezadovoljni sami s seboj in z drugimi. To vidijo mladi, ki so posledično jezni na Stvarnika, saj tudi sami niso zadovoljni s seboj. Soočajo se z družbo, okuženo z individualizmom: splav, evtanazija, korupcije, … Duhovni svet se je zelo skalil. Tudi zato je po birmi velik osip.
Pri sveti spovedi Kristus v moči Svetega Duha prenovi človeka. Posledično se zdravi tudi družba. Še posebej se nas Jezus dotakne v zakramentu svetega bolniškega maziljenja, saj ozdravi brazgotine na duši in lahko pomaga bolniku, da sprejme svojo bolezen. Umirajočega pa s sveto popotnico pripravi na smrt in izbriše grehe tudi tistim, ki se ne morejo več spovedati.
Po koncu nagovora je odgovarjal še na naša vprašanja. Omenil je diakonsko službo, izredne delivce obhajila, delo z birmanci in svetoval staršem, katerih otroci so se oddaljili od Cerkve.
Po uradnem delu smo povabili tiste, ki še želijo ostati, da lahko osebno pozdravijo Petra. Zvrstili so se pozdravi, še kakšno vprašanje in pogovor. Ostali smo skoraj vsi in po treh urah druženja s škofom ugotovili, da nam je večer hitro minil v prijetnem vzdušju, ki ga je vzpostavil Peter s svojo dostopnostjo, preprostostjo in ponižno prekmursko dušo.
feb’21
Mihaela
