Stoletnica

V pripravi na stoletnico posvetitve svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku v letu 2024 (posvetitev 8. september 1924) salezijanski zavod na Rakovniku nadaljuje po začrtani poti s prenovo notranjosti svetišča in duhovno prenovo. Po obnovi rakovniškega gradu, nekdanje Angore, ureditvi ogrevalnega sistema, gradnji Majcnove hiše, ureditvi arkad za novo knjig(v)arno ter prenovi dovozne ceste in okolice svetišča Marije Pomočnice se bo nadaljevalo s prenovo notranjosti svetišča in duhovno prenovo. Zadnji vikend v maju 2024 bo Rakovnik in svetišče obiskal vrhovni predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega Ángel Fernández Artime.

V ta namen ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik Peter Končan, SDB koordinira pripravo v treh skupinah: za prenovo cerkve, za duhovnost in za zbiranje sredstev. Skupino za pripravo duhovne prenove vodi Klemen Balažič, SDB.

Ideja za prenovo svetišča izhaja izpred 50 let, ko so začeli prvo prenovo in je potem niso v celoti izpeljali do konca. V letu 2021 so salezijanci angažirali arhitekta Roberta Dolinarja, ki je prevzel nalogo priprave idejne zasnove prenove svetišča.

Trenutna vizija prenove

Grafika cerkev Rakovnik_Dolinar_prerez_20221216 v pdf obliki

Grafika cerkev Rakovnik_Dolinar_tloris_20221216

Idejni projekt ob 100 letnici rakovniške cerkve je pripravljen na podlagi študija obstoječega prostora, njegovih večplastne zgodovine, liturgične funkcije in teološke simbolike, hkrati pa vključujoč smernice oziroma želje skupin ali posameznikov, ki se še pred načrtovanjem odzovejo na vabilo salezijanske skupnosti na Rakovniku.

Poleg zelo osnovne ureditve, ki vsebuje prenovo osvetlitve cerkve ter pleskanje njenih zidov, se projekt prenove osredotoči na dva bistvena izziva, ureditev prezbiterija in celostno ureditev cerkvenega prostora kot takega.

Z nivojsko umestitvijo oltarja na nižji nivo, med ladjo ter stranski kapeli, se mesto darovanja približa vernikom ter se tako vizualno kot simbolno preseže sedanji prepad med duhovniki in ljudstvom. Med tem, ko predlagana ureditev duhovnike z ministranti zbere v polkrogu okrog oltarja, se osrednja os sprosti, tako fizično kot vizualno pa odpre proti tabernaklju ter kipu Marije Pomočnice, zavetnice Rakovnika. Predlog ohranja, oziroma še izboljša sedanjo programsko fleksibilnost prezbiterija s stranskima kapelama.

Drugi, morda še pomembnejši izziv je vprašanje poenotenja cerkvene notranjosti. Ta je danes razdrobljena na fragmente oziroma elemente, ki so se v prostoru nabirali skozi desetletja in kot taki sedaj sestavljajo težko berljivo celoto ter kličejo k celovitem razmisleku sicer veličastne arhitekture rakovniške cerkve.

Za osrednji element poenotenja predlagamo nekakšen notranji ovoj vzdolž cerkvene ladje ter galerij. Ta je sestavljen iz rastra stebrišč, oziroma vertikalnih elementov, ki sedanje, v desetletjih dodajane elemente na novo umesti ali pa jih postavi v ozadje. Tako je ponovno vzpostavljen fokus oziroma usmeritev cerkvenega prostora proti oltarju, Najsvetejšemu ter Mariji Pomočnici, torej elementom, ki danes v prostoru delujejo izgubljeno. Novi ovoj vključuje prostor za informacije in pobožnosti, spovednice in relikviarija, v stransko kapelo pa umesti grob Andreja Majcna. Ovoj hkrati deluje kot zvočna opna z elementi, ki celovito izboljšajo akustiko obstoječega prostora.

Tako predlagani poseg z eno samo potezo in novo uvedenim ritmom smiselno poveže liturgični prostor skupnosti v enovito celoto z oltarjem v središču, mu povrne gotsko eleganco ter poudari sakralni značaj cerkve na Rakovniku.

Elementa ureditve ladje ter prezbiterija je možno izvajati ločeno oziroma samostojno.

Robert Dolinar, arhitekt