Vsa čast sv. Frančišku Asiškemu, ki je (prepričan sem, da bo Božjem navdihu) naredil prve jaslice v zgodovini in poleg vsega so bile to še žive jaslice. Gotovo je tudi ali pa zlasti zaradi jaslic božič v praksi doživljan kot največji krščanski praznik, pa čeprav vemo, da je naš največji praznik velika noč. Jaslice nosijo v sebi toplino, družinsko razpoloženje, blagost in prijaznost Boga. Ob spremljavi nežnih pesmi, migetanju neštetih lučk in belini snežne odeje je božično razpoloženje čudovito in čarobno.
Tudi ljudje, ki sebe nimajo za verne, priznavajo čarobnost božiča in veselega decembra. Vesel sem, da so na številnih krajih v Sloveniji žive jaslice, saj verjamem, da je božična zgodba o Jezusovem rojstvu izjemnega pomena za vse ljudi.
Kljub njegovi dobroti me manj navdušuje Božiček, ki je ponesrečen slovenski prevod Miklavža z zamudo. Miklavž ali sveti Nikolaj ali Sankt Niklaus ali Santa Claus praznuje 6. decembra in nekako mi ni jasno, kako nasprotno s potrošniško logiko prehitevanja v tem primeru zamuja in pride šele na božič. Božič pomeni majhen Bog in ime Božiček je dvojna pomanjševalnica, dobesedno Božiček pomeni ‘majhen majhen Bog’. To nas pravzaprav ne moti, ker Božiček pomaga otrokom lepše doživeti božič.
Ob tem morda tudi sami nismo prepričani, kaj od božičnega paketa je resnično, kaj je verjetno in kaj je pravljično. Pomembno je, da deluje čarobno in čudovito in da se ob tem dobro počutimo. Če se iz božičnega paketa slučajno izgubi Jezus, je to še vedno lahko čaroben božič. Najbolj pogosta božična pesem, ki se v adventu oz. veselem decembru oz. od prvega novembra oz. od noči čarovnic naprej vrti na radiih, je I Am Dreaming of a White Crhistmas in ta niti z eno besedo ne omenja Jezusa, Boga, Marije …
Verjetno najbolj znane slovenske žive jaslice so v Postojnski jami. Zadnja leta se promovirajo s sloganom Božična pravljica v Postojnski jami. Božič je res pravljično čudovit z vidika tega, kar nam je Bog prek rojstva prinesel na svet. Vendarle je pravljica praviloma zgodovinsko neresnična, čeprav v sebi nosi resnična čutenja in hrepenenja po zmagi dobrega.
Težko rečem, da mi je slogan Božična pravljica všeč, pa čeprav ga v reklamnem vabilu izreče sam Luka Sešek. Ljubše bi mi bilo, če bi žive jaslice v Postojnski jami poimenovali Božična zgodba, saj je zgodba v korenu besede zgodovina in kaže na zgodovinsko resničnost. Ker je resničen, je Jezus dejaven in dejaven je tudi danes.
»Če mislite, da ni možno spreobrnjenje zagovornikov splava, potem ne poznate Boga, ki ga poznam jaz. Moj Bog dela čudeže,« pravi bivša direktorica klinike za splave Abby Johnson. Zgodba njenega spreobrnjenja, predstavljena v knjigi in istoimenskem filmu Unplanned, utrjuje mojo vero, da Bog išče človeka in odgovarja na naše prošnje po odrešenju. Bog je z nami, nismo sami!
Jure Babnik