Čudovit bend je na pomisijonskem slavilnem večeru poskrbel za krasno inštrumentalno spremljavo, da smo se Gospodu lažje zahvaljevali za vsaj 5,97 × 1021 enot izobilja (masa zemlje), pri čemer je v tem primeru enota izobilja = 1 tona, torej spet obilno. Ganljivo je bilo spremljati, ko so se vsi udeleženci (največ je bilo mladih) na glas zahvaljevali po mikrofonu. Hana in Milana sta z nalezljivim veseljem pričevali o svoji blagoslovljeni izkušnji med lanskoletnim uličnim misijonom, ko sta veselo novico ponesli tudi med ljudi na Poti ob žici, ki so drugačni od nas, a še kako hrepenijo po božji ljubezni. Rečeno nam je bilo, naj Mu zaupamo, da nas rešuje tudi iz grl velikih rib in da je služiti bolje kot prejemati. Slavili smo ga, da je vsaj tolikokrat, kolikor je Sonce težje od Lune (27 milijonov) večji od naših problemov, čeprav se nam ti včasih zazdijo težji. Zato je ključno, da imamo fokus Nanj, da smo pripravljeni hoditi tudi po vodi, če je treba – On želi, da prosimo za veliko, ne naredimo mu veselja, če ga prosimo le malo. Želi pa tudi, da ga ne prosimo samo za tolažbo in/ali za rešitev naših problemov, ampak smo pripravljeni skupaj z Njim kdaj tudi (po)trpeti. Večer se je zaključil z izročitvijo naši nebeški materi in s pesmijo »… Ostani tukaj z nami, … če si ti med nami, noč ne bo prišla.« Hvaležen vsem sodelujočim, slavljenje bomo, če Bog da, jeseni ponovili, kot tudi ulico v maju.
