Po zaključenem oratoriju in počitniškem varstvu smo si animatorji privoščili animatorski izlet v Črno goro. Ujeli smo zadnje sončne in vroče dni poletja in si nabrali energije za prihajajoče šolsko leto. Naš izlet se je začel v nedeljo, 22. 8. 2021, s sv. mašo ob 5.00 zjutraj. Po maši smo zložili prtljago na bus, si poiskali udobne sedeže in začetek vožnje večinoma prespali. Na sredini dneva smo se ustavili na samotni plaži na Hrvaškem, kjer smo si privoščili kopanje, sončenje in kavo, potem pa smo nadaljevali pot proti Podgorici, kamor smo prispeli pozno zvečer. Med vožnjo nam je Janez razlagal o znamenitostih po poti, ki bi jih lahko videli, vendar jih tokrat ne bomo. V ponedeljek smo se odpravili pogledat Cetinje, nekdanjo črnogorsko prestolnico, kjer smo si najbolj zapomnili pravoslavni samostan, v katerem hranijo roko Janeza Krstnika. Popoldne smo preživeli na obali, kjer smo raziskovali morske votline, se učili taroka in jedli čevapčiče. Zvečer je sledila nogometna tekma med rakovniškimi in črnogorskimi animatorji. Kljub premoči domačega terena so prepričljivo zmagali gostje in bili zelo ponosni 🙂 V torek smo se dopoldne odpeljali do samostana Ostrog, najbolj znanega pravoslavnega samostana tega področja. Občudovali smo mojstrsko delo, saj je samostan vklesan v skalo, krasijo pa ga tudi čudovite ikone. Popoldne smo se kopali v bližnji reki, kjer so najbolj pogumni skakali iz skal v vodo, tisti malo manj pogumni pa smo se samo hladili v vodi. Zvečer smo si pogledali Don Bosko center, njihovo igralnico in telovadnico, ki smo jo seveda morali tudi preizkusiti. Animatorji so se pomerili proti salezijancem v košarki, vendar pa tokrat niso prepričljivo zmagali. Treba je priznati, da salezijance v košarki ne premaga nihče. V sredo smo se zbudili precej zgodaj, saj nas je čakala dolga pot domov. Vmes smo se ustavili v Medžugorju, kjer smo skupaj zmolili rožni venec, nato pa smo imeli čas še za samostojen ogled. Na poti domov smo se igrali razne družabne igre ter se pogovarjali. Domov smo prišli pozno ponoči, utrujeni, vendar polni lepih spominov. Hvala salezijancem in animatorjem iz Podgorice, ki so nas tako gostoljubno sprejeli. Kaj pa je bilo animatorjem najboljše na animatorskem izletu?
- Animatorji iz Črne gore so bili zelo prijazni.
- Najboljše je bilo, da sem dobil zastonj rožni venec za darilo.
- Da smo se veliko kopali.
- Najboljša je bila hrana.
- Glede na to, da smo bili v Črni gori, bi lahko več lenarili. Saj smo, ampak bi lahko še več 🙂
- Najboljše je bilo čiliranje na strehi.
- Da smo se kopali v “Budvi”.
- Najboljše je bilo kopanje v reki in odbojka.
- Odbojka je bila super.
- Kopanje.
- Hrana in pijača – ledena kava, čevapčiči, burek.
- Čevapdžinica Ukus.
- Zmaga v fuzbalu <3
- Kuhar Žarko, ki nam je pripravljal večerje v Don Bosko centru in njegov sin Danijel.
- Prijaznost ljudi, kako se trudijo in pogovarjajo s tabo.
- Pokrajina v Črni gori.
- Kopanje v reki in jama v morju.
- Vse stvari, ki bi jih morali videti, pa jih nismo.
- Pica Fungi v “Budvi”.
- Štanti in nova torbica.
- Pekarnice po poti (Josip, Sebo, Montenegro).
- Dobro, da imajo pivo v SMC-ju (namig za Janeza – tudi mi si želimo pivo v SMC-ju).
