Letošnji božično-novoletni prazniki z dodatnimi prostimi dnevi so bili zelo primerni, da poleg praznovanj v krogu domačih in s prijatelji, sodelavke Karitas obiščemo več domov za starejše, kjer bivajo naši župljani.
Najprej smo posamezniki obiskali g. Drobniča, našega duhovnega vodjo in spovednika, ki je na počitku v Domu na Trsteniku, kjer bivajo salezijanci. To je čudovit dom pod hribi, kjer naši duhovniki v mirnem okolju bivajo in se zdravijo. G. Drobniča pogrešamo in mu želimo zdravja in smo hvaležni, da je z nami v molitvi.
Naše praznike je presekala žalostna novica, da je h Gospodu odšel naš dolgoletni zvesti sodelavec Karitas in dober prijatelj g. Tone Zaletelj. Naj počiva v miru. Vem, da je želel, da vztrajno nadaljujemo s svojim poslanstvom, to je pomoč bližnjim. V molitvi bo vedno z nami.
Prvi obiskani dom v pobožičnem času je bil mestni Dom Tabor. Marinka je obiskala ga. Šparovec, ki je kljub visoki starosti (čez 90) vitalna in obiskuje sina, ki je v stanovanjski skupnosti na Viču. Obiskali smo tudi g. Lotriča, ga. Štular, upokojeno profesorico, ga. Hedo, upokojeno arhitektko … Vsi se dobro počutijo v Domu, hvaležni so za prijazno osebje in da so dobro oskrbovani. Zmolili smo za njih in njihove bližnje. Najbolj si želijo druženja in da jih nekdo posluša.
Na novega leta dan sva Majda in Judita po novoletni sv. maši obiskali ga. Šmuc Malči v Domu na Škofljici. Zelo je bila vesela obiska, ob dobri kavi smo poklepetale skupaj z njeno hčerko Joži in zetom Janezom. V Domu se dobro počuti, osebje je prijazno. Vesela je, da jo otroci in vnuki redno obiskujejo.
Na drugi dan novega leta sva se Marinka in Judita odpravili na vsakoletni obisk Doma na Bokalcih. V Domu je bilo do sedaj veliko naših župljanov, sedaj pa je kar precejšen osip – odšli so h Gospodu in Bog jim naj da večni mir in pokoj.
Najprej so naju sprejele oskrbovanke dementnega oddelka, čeprav tam nobene ne poznamo -stisk roke, mala pozornost in božična pesem nas je povezala in marsikomu obudila del spomina. Božična pesem ostane v najglobljem spominu človeka.
Obiskale smo ga. Lojzko Okorn, ob pesmi je oživel pogled in z nežnim glasom je pohvalila svoje otroke, ki skrbno spremljajo njeno zdravje in bivanje.
Ga. Danica V. je kljub bolezni stisnila roko, pokrižala sem jo in zmolila zanjo.
V III. nadstropju bivajo ”fantje”, čakal naju je g. Trontelj, ki je že dolga leta v Domu, po kapi, tako da ne more govoriti, se pa zelo trudi gibati, čeprav na vozičku. Srečen naju je pozdravil in komaj čaka pomladi, da se bo lahko potepal okoli Doma. Blizu biva Jože Hrastnik, ki je bil nekoč tudi ministrant na Rakovniku. S solzami v očeh smo obujali spomine na Galjevico, skupaj pa smo zapeli Sveto noč.
V novem delu doma smo našle ga. Markovič, ki je zaradi bolezni obležala v postelji, vendar je še vedno bistrega uma, prijetna za pogovor in pogumna. Zapele smo božično pesem.
V domu lepo skrbijo za oskrbovance, važni pa so tudi pogosti obiski domačih, da se čuti skrb in ljubezen bližnjega. Kdor pa nima nobenih obiskov, jim vsak obisk, tudi soseda ali neznanca, vsak pogled veliko pomeni.
Po slovesu smo iz Doma na Bokalcih odšle z zadovoljstvom, da smo prinesle delček božiča in doma vsakemu, ki smo ga srečale.
Na poti domov smo se ustavile še v Karitasovem domu Trnovo, kjer biva prof. Pucelj. Pogrešali smo ga pri sv. maši pred adventom na Rakovniku. Ker je bilo tik pred večerjo, je g. Pucelj že hitel v jedilnico, smo mu pa predale božični paketek. Ko si bo pozdravil prehlad, se bomo znova srečali na Rakovniku.
Posebna odprava je odšla v petek, 3. 12. 2019, z vlakom Rakovnik–Črnomelj ob 7.00 zjutraj na pot v Črnomelj. Že pot z vlakom je bila posebna (vozi cca. 2 uri in pol in ustavi v vsaki vasi). Glede na dolgo pot smo med vožnjo zmolile rožni venec za vse v domovih in za vse, ki rabijo pomoč.
Prijazna domačinka se nam je ponudila za vodičko in nas je: Marinko, Jano in Judito pospremila do Doma v Črnomlju. V Domu prebiva naša draga ga. Vida Nahtigal. Zmotile smo jo med jutranjo telovadbo. Ga. Vida nas je bila zelo vesela in seveda presenečena. Biva v lepi sončni sobi in je zadovoljna s prijaznim osebjem in oskrbo, kar smo tudi same začutile ob prihodu v dom. Poskrbljeno je za telovadbo, zadovoljna pa je tudi s knjižnico in programi za oskrbovance (pokazala nam je lepe pobarvanke, ki jih je izdelala). Skupaj smo zapele. Pošilja pozdrave na Rakovnik.
V Domu smo našle še eno gospo z našega konca, presenečena je povedala, da je vesela vsakega obiska.
Po prelepem sončnem dnevu in ob zaključku praznikov smo ugotovile, da smo srečale veliko prijaznih ljudi. Še pridite in nas razveselite – to je klic obiskanih.
Božja ljubezen je z nami. Sprejmi jo v svoje srce in iz tvojega srca bo žarela k drugim ljudem.
Judita Petelin