V torek, 21.5. se je v okviru misijona v nabito polni cerkvi odvil pogovorni večer med glasbenikom Robertom Pešutom – Magnificom in duhovnikom, salezijancem Klemnom Balažičem. Večer je potekal v sproščenem duhu, z obilo smeha, spontanimi aplavzi in seveda nekaj glasbenimi točkami. Magnifico je takoj na začetku rekel: »Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj kot gost sedel tu. Neizmerno sem počaščen, če ne kar malo važen.«
Čeprav je večer nosil naslov Gospod, težko sem ponižen, ki se navezuje na znano Magnificovo skladbo, se je pevec izkazal za odprtega, spoštljivega in – ponižnega. Voditelj Jernej Kastelec je z gostoma odprl več globokih tem, od spovedi in vere v posmrtno življenje, do evharistije in odpuščanja. Magnifico je izkazal iskreno zanimanje in je svojemu salezijanskemu sogovorniku postavil več vprašanj. S poslušalci je med drugim delil zgodbo, kako se je ob Natovem bombardiranju Beograda dal protestno krstiti, in sicer v pravoslavni cerkvi v Ljubljani. Balažič je nato spregovoril o bistvu krsta, s katerim se vcepimo v Kristusa. »Krstiti se damo zato, ker vemo, da se sami ne moremo rešiti, reši nas lahko samo Bog,« je povedal.
Pred pogovornim večerom se je pripravljalna ekipa z Magnificom večkrat dobila, odprla številne zanimive debate in se povezala. Magnifico je sam izrazil željo, da bi se pogovarjal z duhovnikom, v svojem studiu ima med drugim ikono Jezusa in Janeza Krstnika. V svojem značilnem slogu je dejal: »Valjda, da vemo, da Bog je,« in dodal, da je Bog zanj vseprisoten. Povedal je tudi, da sicer ne zna molitvenih obrazcev, da pa takrat, ko je v stiski, veliko muzicira, saj je glasba podobna molitvi.
Na večeru je bila prisotna tudi Magnificova žena Barbara, ki je zaradi multiple skleroze na invalidskem vozičku in odvisna od pomoči osebnih asistentk. Magnifico je odkrito delil, kako se je soočil z njeno diagnozo, ko ni bila stara niti 30 let. Ko ga je voditelj vprašal, kaj jima je v vseh teh letih pomagalo ostati skupaj, je Magnifico odgovoril: »Nisem vedel, da sem zvest kot pes. Pri poroki sem podpisal, da bom zvest v dobrem in slabem. Če bi prelomil obljubo in se odločil drugače, bi me to pokopalo. Držim se tega, da je življenje kljub preizkušnjam radost, ne muka.« S svojimi besedami si je zaslužil najbolj bučen aplavz večera, žena Barbara pa je na koncu kot posebna gostja dobila tudi šopek rož. Magnifico je Balažiča vprašal, ali je skupinska molitev bolj učinkovita od posameznikove. Ob pritrdilnem odgovoru je rekel: »Potem bi vas prosil, da za 31. avgusta [ko ima velik koncert v Tivoliju] molite, da ne bo deževalo!« Balažič je zbrane povabil, da kar takoj skupaj zmolijo očenaš za Magnifica in vse njegove potrebe ter v smehu dodal: »Da se bo zgodila Božja volja. Upam, da je enaka tvoji!« Na koncu je Magnifico v zahvalo od organizatorjev prejel Sveto pismo, on pa je Balažiču podaril svojo ploščo, »ki jo je, tako kot Sveto pismo, treba poslušati večkrat«.
S pogovornim večerom je pripravljalna ekipa skušala ustvariti prostor dialoga, poslušanja in pogovora o veri in pomembnih življenjskih vprašanjih. Glede na pozitivne odzive in celo ganjenost številnih obiskovalcev večera, ki so bili zelo različnih nazorov, jim je, hvala Bogu, to tudi uspelo
