Večerni križev pot po Golovcu na veliki petek je posebno globoko doživetje. Vsako leto se veselim poti po gozdnih stezicah ob svetlobi bakel, v družbi številnih podobno mislečih in čutečih ljudi, ob petju, molitvi in razmišljanjih ob Jezusovem trpljenju. Ko so letos stekle priprave, ni kazalo na možnost, da bi lahko skupaj hodili po Golovcu. Načrtovali pa smo fizično prisotnost sodelujočih v cerkvi, čeprav je glede na takrat veljavne ukrepe že to predstavljalo izziv. Saj veste – dovoljena prisotnost do 26 posameznikov ali družin, obvezne prijave … Pa se je nekaj dni pred prazniki spet vse spremenilo.
Mali nevarni virus nas je spet vse priklenil na zaslone in tako je križev pot potekal sicer v živo – z nekaj vnaprej posnetimi razmišljanji in nekaj »javljanji« preko zooma. S tehniko so se pogumno spopadli tudi tisti, ki jim te »novotarije« še vedno niso blizu. Vse spoštovanje.
Velika zaHVALA gre vsem, ki so pripravili posamezne postaje – Karitas, skavti, zakonske skupine, animatorji, SMC, ministranti, Glas veselja, skupina za žene, Vera in luč in sestre HMP.
Z lepo pesmijo je razmišljanja objelo petje družine Rupar, povezal pa nas je Janez, sdb. Vesela sem, da sodelujočih ni bilo težko prepričati v sodelovanje. Naslednje leto se spet zberemo, upajmo, da ponovno na blizu in v soju bakel.
Barbara Berkopec
