Končno se nam je letos – po dveh letih Covidno zaprtih vrat – na Veliki petek po obredih uspelo srečati v živo in si na rame nadeti Jezusov in naše osebne križe. Tole medgeneracijsko srečanje v naravi je vsako leto bolj dodelano, saj tudi mi duhovno zorimo. Hkrati pa nas utrjujejo tudi kompleksne dogodivščine, ki nam ji skozi povsem resničen scenarij napiše življenje. Res iskrena HVALA predstavnikom 14 različnih župnijskih skupin, da ste bili pripravljeni ob posamezni postaji križevega pota podeliti s prisotnimi svoje videnje ter nas ob križu povabiti k besedi zahvale ali priprošnje, da bi zmogli tudi v prihodnje. Z vami bi tokrat podelili 14. postajo, v kateri so pred približno 2000 leti Jezusa položili v grob. Pa danes…? Preberite.
- postaja križevega pota: JEZUSA POLOŽIJO V GROB
Razmišljanje: Pri nas stanuje Galina. K nam je prišla s snaho in vnukom iz Ukrajine. S seboj so prinesli vsak svoj kovček z oblačili, šolsko torbo in dve mački.
Oni dan je Galina iz svojega kovčka potegnila semena zelenjave in mi jih pokazala z vprašanjem, če to raste pri nas. Od tega dne dalje ne morem nehati misliti na ta semena.
Na jok mi je šlo, ko sem šla od nje. Ta semena je rodila ukrajinska zemlja z namenom, da bi rasla v Ukrajini in hranila ukrajinskega človeka. Kakšno zlo smo zakrivili ljudje, da se je ta božji načrt pokvaril! Njive so preorane z bombami in sejalci razkropljeni po svetu. Pomagaj, Jezus, pomagaj Ukrajincem, Rusom, Evropi in nam!
Nato so me semena začela vznemirjati. Doma imamo velik vrt in lahko bi Galini, ki rada vrtnari, odstopili kos zemlje, kamor bi posejala svoja semena. A kako naj ji rečem, naj seje pri nas? Od semena do pridelka mine nekaj mesecev. To bi pomenilo, kot da ji govorim: »Kar sejte, saj boste še dolgo časa pri nas.« Lahko ji vzamem upanje, ki ga skrivaj za štirimi stenami vzdržuje družina.
Nato so semena nagovorila še dušo. Seme je kot zakrament – vidno znamenje nevidnega Stvarnika. Seme je pečat stvarjenja, njegov bistven princip. S semenom se ohranja življenje in iz njega nastaja novo. Vanj je vtisnjena vsa zgodovina nastanka nekega bitja in načrt, kako zaživeti na novo. Je kot stara zaveza in ko vzklije, se začne nova. Seme je simbol nepremagljive moči življenja. Ko je čas, vzklije, četudi razmere niso idealne. Galinina semena so božji dotik, ki mi govori: »Ne boj se. Močnejši sem od vsega na tem svetu.«
Zato stojim pred grobom polna upanja. Jezus je vanj položen kot seme. Zaradi njega življenje premaga smrt. Zaradi Njega bo mir premagal zlo. Ker je On močnejši od vsega na tem svetu. In zato Galini rečem: »Kar sejte,« in si na skrivaj želim, da bomo pridelek jedli mi. Ker bo to pomenilo, da so oni že doma.
Jožica
