Na misijonsko nedeljo sta se zgodili dve lepi in pomenljivi stvari. Pri dveh sv. mašah nas je nagovoril misijonar Cyprian, popoldne pa smo se razveselili misijonske tombole, ki so jo pripravili naši ministranti. Cyprian nam je v lepi in romantični slovenščini, kot rad poudari, dal kar nekaj zanimivih iztočnic za razmišljanje. Na vprašanje, koliko mu pri osebni poglobitvi vere pomaga študij teologije, je odgovoril, da je poleg razumskega učenja in dojemanja resnic vere pomembna še klečeča teologija, ko nas Bog sam razsvetljuje, ko prihajamo predenj.
In na vprašanje, če se mu je kdaj po Božji previdnosti že izpolnila kakšna želja, je odgovoril, da je samo njegovo spreobrnjenje Božji dar in prav tako misijonarski poklic. Vsem nam je dal tudi nalogo, da naj seveda molimo zanj in naj ne bomo preveč zahtevni oz. naj bomo potrpežljivi drug z drugim. Drugo veselje, ki smo ga doživeli na misijonsko nedeljo, pa je bilo povezano z misijonsko tombolo. Ministrantom je uspelo prodati nekaj več kot 1600 srečk. Zbrali in razporedili pa smo 199 nagrad z glavno nagrado – gorskim kolesom. Ob tem se moramo zahvaliti zvestim ministrantom, ki so od zore do mraka prihajali na Rakovnik in zunaj pred cerkvijo prodajali srečke. Izkupiček od prodaje bomo tudi letos namenili salezijanskim misijonarjem in misijonarkam po svetu. Na sami misijonski tomboli je bilo po besedah nekega očka zanimivo gledati že samo obraze, ki so bili ves čas pod vplivom močnih čustev. Najprej pričakovanje in nato veselje ali razočaranje glede na dobitne ali nedobitne srečke. Organizatorji so seveda poskrbeli, da so prav vsi odšli z Rakovnika z vsaj kakšno tolažilno nagrado. Gorsko kolo pa so letos spet
odpeljali ministranti in to prav ministrant, ki je prodal največ srečk. Vsem ministrantom seveda iz srca čestitamo za to veliko misijonsko delo, saj bodo zbrana sredstva razveselila uboge v misijonskih deželah sveta. Hvala tudi vsem, ki ste srečke kupili in vsem dobrotnikom in donatorjem nagrad. Brez vseh vas tega veselja na Rakovniku in v misijonskih deželah ne bi bilo. Bogu in Mariji Pomočnici smo seveda hvaležni za vse to dogajanja in naj bo nam in drugim v duhovno spodbudo.
