16. 12. smo imeli za mladinskega gosta Roberta Friškovca, ki je zaporniški duhovnik in skrbi za duhovno oskrbo zapornikov, ki so zaprti v Sloveniji, ter vzpostavlja stike s tistimi slovenskimi zaporniki, ki so zaprti v tujini.
Opisal nam je svoje delo, pri katerem podeljuje zakramente, obhaja sveto mašo, podeljuje bolniško maziljenje in organizira duhovno oskrbo za drugače verujoče. Zapornikom je na voljo tudi za osebni pogovor, kjer se trudi biti predvsem poslušalec in sprejema človeka v njegovi realnosti. Dotaknejo se ga njihove osebne zgodbe in pa božična sveta maša v ženskem zaporu, kjer občuti, kako močno začutijo mame ločenost od svojih družin.
Za zaposlene v zaporih organizira romanja in zanje izdaja publikacijo. Veliko uspeha vidi v tem, da se storilec in žrtev soočita in se v njegovi prisotnosti pogovorita, tako lahko tudi žrtev pride do razrešitve svoje travme, storilec pa začuti težo in prevzame odgovornost za svoje dejanje.
Biti zaprt pomeni odvzem svobode in g. Friškovec nas je spodbudil k razmišljanju, kaj je tisto v mojem življenju, kar mi odvzema svobodo (npr. odvisnost od telefonov …). Robi nas je nagovoril ne samo z besedo, ampak tudi s svojo preprostostjo, odprtostjo, konkretnostjo in neposrednostjo.
