Letošnji junak je bil Ignacij Lojolski, ki se je spreobnil in se odločil, da se ne bo več trudil za zemeljsko in minljivo slavo, temveč za Božjo slavo, kot se je tudi glasil naslov letošnjega oratorija. Ob zaključku meseca pa še nekaj utrinkov z omenjenega oratorija.
“Bliža se avgust in s tem konec letošnjega oratorija. Vsi smo že rahlo utrujeni in bomo odšli na zaslužen počitek. Ko ob tem gledamo čez vse štiri tedne oratorija, vidimo, kako krasen je bil.
Koliko otrok in animatorjev se je zvrstilo. Koliko smeha in spominov je ostalo. Vse to zares odtehta tisto utrujenost, ki vedno pride zraven. Letos smo bili tudi mednarodno obarvani. Tekom celotnega oratorija so bili z nami otroci iz Ukrajine. Zadnji teden so se nam pridružile še Poljakinje in naš misijonar iz Vietnama, Joseph. Se vidi, kako Bog preko oratorija poveže ljudi. Šele na koncu se po navadi zavemo, koliko to pomeni.
Letos smo imeli novost – oratorijski izlet. En dan v tednu smo si izbrali in smo odšli vsi skupaj na potep z vlakom. Obiskali smo Stično, Trebnje in Novo mesto. En teden pa smo se ustavili v Ljubljanskem živalskem vrtu. Vidi se, da je ta sprememba požela ogromno navdušenja med otroki. Preprosto so uživali in s tem animatorjem deli vedeti, da si takih izletov še obetajo.”
S temi besedami se mladinska delavka Kaja spominja letošnjega poletnega oratorija. Ob tem dodaja še: “Upam, da bodo otroci še naprej imeli lepe počitnice in da bodo spočiti pripravljeni na novo šolsko leto.. Naj lepi spomini na letošnji oratorij ostanejo tudi, ko bodo otroci razlagali kako so preživeli počitnice.”
Voditelja četrtega (zadnjega) tedna Andraž in Domen se njenim vtisom pridružujeta in ob zaključku oratorija dodajata še:
“Konec se nam neizogibno približuje. Počasi odštevamo zadnje minute. Kljub temu dramatičnemu začetku sva prepričana, da se bodo vsi lepi spomini, ki smo jih na letošnjem oratoriju skupaj zbirali, ohranil.
Kljub vsem izzivom s katerimi sva se soočala, je bil to res prijeten teden. Pri tem bi se rada zahvalila Janezu, Kristini in Kaji za vso pomoč pri organizacijskih zadevah ter pri komunikaciji s starši. Seveda pa ne smeva pozabiti tudi na vse animatorje, ki so se ta teden res odlično odrezali in dodobra namučili. Brez njih nama ne bi uspelo.
Ta teden in ta oratorij zaključujeva utrujena a z iskrico v očeh in upanjem, da bo takih tednov še čim več.”
Ob vsem tem sem prepričana, da si več takih razigranih in pestrih tednov ne želita le Andraž in Domen ampak tudi vsi otroci in animatorji letošnjega oratorija. Pa verjetno tudi kakšen starš ali dva ;D.
Klavdija Žnidaršič
