Glasbena šola Rakovnik je na široko odprla vrata za dogodek, ki smo ga v skupini RIŽ (Radi imamo župnijo) poimenovali Spoštovanje trpljenja in življenja. Gosta večera sta bila prof. dr. Christian Gostečnik in prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Pogovor je odlično povezoval Blaž Lesnik, radijski voditelj Radia Ognjišče in tudi naš župljan.
Dr. Gostečnik je eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na področju družinske in zakonske terapije. Je ustanovitelj Frančiškanskega družinskega inštituta, soustvarjalec edinstvenega modela relacijske družinske terapije ter dolgoletni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Iz klinične psihologije je doktoriral leta 1995 na Argosy University v Chicagu.
Dr. Battelino je v ZDA opravil klinično subspecializacijo iz pediatrične endokrinologije, diabetologije in bolezni presnove. Od leta 2007 je redni profesor pediatrije, od leta 2014 predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2021 pa izredni član SAZU. V Sloveniji je vodil razširitev nacionalnega presejalnega testiranja novorojenčkov.
Predavatelja sta skozi pogovor izpostavila veliko zanimivih dejstev in si večkrat prislužila spontani aplavz.
Težko je zapisati vse misli, izrečene na dogodku, pa tudi ni potrebno – kdor si je lahko vzel čas, jih je slišal. Za ostale pa le nekaj drobtinic. Gostečnik je začel z mislijo, da je trpljenje v vsakem primeru zlo in vedno nezaželeno. Nekateri ga napačno poveličujejo, vendar je pomembneje, kaj se ob trpljenju naučimo. To je ilustriral z lastnimi izkušnjami ob umiranju staršev. Takrat je svoje bližnje videl v popolnoma drugačni luči – takšni, kot jih ni še nikoli prej in jih tudi ne bo nikoli več. Brez tega bi bil oropan bogate in globoke izkušnje medsebojnega sodelovanja v družini. Kristjani verjamemo, da ob molitvi prepustimo konec življenja Bogu – On ve, kdaj je pravi trenutek; ljudje smo le priče.
Tudi Kristusa nismo mi prisilili, da je šel na križ, temveč je sam iz ljubezni izbral pot odrešenja. Zato je nase vzel tudi naše trpljenje. Danes pa se velja vprašati, zakaj sredi obilja tolikokrat govorimo o neznosnem trpljenju – kaj vse razumemo kot trpljenje, kot kakovost življenja in kot neznosnost.
Oba predavatelja sta izpostavila, da danes obstaja močan strah pred tem, da ne bi bili nikomur več pomembni, da nas nihče ne bi potreboval. Sprašujemo se, kdo nas bo prišel pogledat, obiskat, komu bomo pomembni – tudi takrat, ko še ne potrebujemo pomoči. Ravno tukaj lahko kristjani in Cerkev naredimo veliko več. Začnemo lahko udejanjati svoje prepričanje, da je vsako življenje dragoceno do naravnega konca in da človeka ne gre pustiti samega. Z zavrnitvijo zakona se delo za kulturo sočutja pravzaprav šele začenja.
Človek je napredoval, ko je poleg humorja in kulture začel pokopavati mrtve – ko se je zavedel, da smo z njimi globoko povezani, da so naši predniki. Če kakorkoli posežemo v nekaj, kar je izvorno izven našega dometa, porušimo naravni red. In znano je, da narava ne odpušča.
Dr. Battelino je ob tej temi poudaril, da gre, po njegovem prepričanju, v delu družbenega diskurza za celoten kompleks laži, zavit v leporečje. Nesmiselno se mu zdi, da bi kdo trdil, da ima nekoga tako rad, da mu želi skrajšati življenje. Izpostavil je tudi, da se zdravniki že danes trudijo upoštevati vse želje pacienta ali njegovih bližnjih – tudi, če nekdo na primer ne želi prejeti protibolečinskih zdravil. Pogosto se sami znajdejo pred težkimi odločitvami med podaljševanjem življenja, lajšanjem bolečin ali odklopom z aparatov. Želimo si družbo in kulturo, ki daje prednost življenju pred smrtjo.
Ker je bilo veliko vprašanj neposredno povezanih z evtanazijo, je dejal, da o »usmrtitvah« niti ne želi razpravljati. Povedal pa je, da so znani primeri, ko so ljudje prejeli tablete za predčasno končanje življenja, a jih niso vzeli. Konec koncev ima vsak doma toliko strupov, da bi lahko umrl takoj, če bi jih zlorabil. Prava smer je po njegovem paliativa, ki je danes samostojna veja medicine. V njej je že veliko strokovnjakov, ki prenašajo znanje naprej. Tudi v Sloveniji imamo že dobre nastavke – paliativni timi delujejo, a še vedno premalo glede na potrebe.
Na koncu je dr. Gostečnik, ki je bil tokrat prvič na Rakovniku, pohvalil čudovito publiko in izrazil pripravljenost, da z dr. Battelinom spet prideta. Starejši udeleženci so bili navdušeni, ker smo povabili vrhunska strokovnjaka, ki sta temo osvetlila z različnih zornih kotov.
Motivacijo za organizacijo podobnih dogodkov nam dajejo tudi ljudje, ki so prišli od drugod in si želijo povabil tudi na prihodnja srečanja. Sobotni pogovor z gostoma se jim je zdel zelo prepričljiv in čeprav nihče ni »padel z Lune«, je vsak udeleženec odšel domov z globljim razumevanjem vprašanj, povezanih s sprejetim zakonom. Nagovorila sta jih sproščenost, avtentičnost in osebno pričevanje gostov. Opažajo tudi posebno toplino, ki jo človek doživi na Rakovniku. Seveda se ne bomo prevzeli – vemo, da Duh veje, kjer hoče.
Župnik Jože je večer lepo povzel z mislimi, da je šlo za pravo duhovno obnovo, in podelil blagoslov za srečno pot domov vsem udeležencem in gostoma.
Za zaključek – iskrena zahvala gostoma in moderatorju ter vsem, ki so se udeležili dogodka, pa tudi gospem, ki so pripravile pogostitev, in to v takšni obilici, da je kljub odličnemu okusu ostalo še veliko za nedeljsko kavo. Ekipa je bila tako ali tako popolnoma usklajena – vse je teklo kot dobro podmazan stroj.
V imenu Riž: Jan, Jože in sodelavci z Rakovnika