Zavetje mladosti

Romanje po Prlekiji

Bil je lep decembrski dan, ko smo se prostovoljci, ki dežuramo v sprejemnici Majcnove hiše, na povabilo ravnatelja Marjana Lamovška in inšpektorialnega ekonoma Janeza Krnca, odpravili na naše drugo romanje (lansko leto smo bili na Primorskem).
V naši skupini prostovoljcev smo Vika, Lojzka, Jana, Anica, Andreja in Iztok (ki je tokrat ostal doma in prijazno dežural v sprejemnici), z nami pa je bila tudi ga. Minka, ki na Rakovniku velikokrat pomaga pri šivanju.
Naša prva postaja je bila bazilika Marije Zavetnice s plaščen na Ptujski gori, v kateri Marija široko razprostira svoj plašč in vse milo vabi v svojo bližino in zavetje. Za cerkev skrbijo in jo vodijo Frančiškovi bratje minoriti. Pater Martin nam je prijazno razkazal cerkev ter povedal veliko zanimivih stvari o nastanku cerkve, njenih kasnejših pozidavah ter o pomembnih dogodkih, ki so skozi stoletja spremljali to cerkev. Posebnost in lepota cerkve so zagotovo tudi barvna okna – vitraži, ki ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega. Ko posije sonce, lahko občuduješ svetlobo ognja, modrino vode, rjavino zemlje ter zlate sončne žarke, ob katerih duša zares hvaležno zapoje hvalnico našemu Stvarniku. Ker cerkev stoji na griču, smo bili deležni čudovitih razgledov daleč naokoli. Prav tako pa smo bili obkroženi tudi z dobrimi ljudmi, v župnišču nas je namreč nadvse prijazno sprejela ga. Marta, nas postregla s čajem in domačim, še toplim štrudljem, tako da smo se kar težko ločili od te prelepe romarske poti.
Pot nas je nato vodila proti Marijanišču v Veržeju, kjer smo bili deležni gostoljubnega sprejema nam dobro znanih salezijancev: g. Petra Pučnika, g. Stanislava Duha in g. Primoža Korošca. Tu smo imeli tudi kosilo, prav tako pa smo izvedeli veliko zanimivosti o Marijanišču , se sprehodili po čudovitem vrtu ter se odpravili v bližnji rokodelski center DUO, kjer smo si ogledali lončarsko delavnico. Prijazna lončarka Urša nam je pokazala, kako se ustvarjajo čudoviti izdelki iz gline. Ogledali smo si tudi razstavo slovenskih jaslic, otroških jaslic in jaslic Petra Gojkoviča, ki jih ustvarja iz lesa.
Nato smo našo pot nadaljevali proti Jeruzalemskim goricam. Med vožnjo skozi Ljutomer je o znamenitostih mesta in spominih iz svojega otroštva, ki ga je preživela v tem mestu, pripovedovala naša Vika. Jeruzalemske gorice so s svojimi terasastimi vinogradi zares nekaj posebnega, slovijo pa seveda tudi po odličnih vinih. Pri Starem hrastu smo bili deležni prleških dobrot, prav tako pa smo se prepričali, da so tu doma zares dobra vina.
Nato smo na hitro obiskali še vas Banovce, kjer že 20 let pripravljajo pravo božično vas, v kateri so skoraj pri vsaki hiši postavljene jaslice, ki so zares nekaj posebnega.
Ob zaključku našega romanja smo med vožnjo proti Mariboru, kjer je bila tudi naša zadnja postaja, zmolili rožni venec in se v miru pripravili na sveto mašo v cerkvi sv. Janeza Boska. Daroval jo je g. Janez Potočnik ob somaševanju g. Marjana Lamovška in Toneta Ciglarja. Po končani sveti maši smo si ogledali še cerkev in mladinski center ter bili deležni prijetnega sprejema in pogovora z ostali salezijanci, ki delujejo v tej župniji.
V poznih večernih urah se je naša skupina vrnila na Rakovnik. Ta dan smo preživeli v sproščenem, veselem vzdušju, za to gre prav posebna zahvala našemu ravnatelju g. Marjanu Lamovšku in g. Janezu Krncu za organizacijo in vodenje tega prelepega romanja. Hvaležni smo, da smo vključeni v skupnost, v kateri čutimo veselje in mir.
Največja zahvala pa gre Mariji Pomočnici za varstvo na vseh naših poteh in naj v novo leto vstopimo pogumno, polni zaupanja v Marijino varstvo in Božjo navzočnost.
Andreja K.

Morda vas zanima tudi