Z majskim srečanjem smo zaključili s srečanji šole za animatorje in animatorske skupine za letošnje šolsko leto. Počitka ne bo, saj na vrata že trka oratorij. Zaradi znanih razlogov je bilo to edino srečanje poleg uvodnega, ki smo ga izvedli v živo, kar se je poznalo tudi v dobrem vzdušju in številčni udeležbi. Srečanje smo začeli – kot se za salezijanske animatorje spodobi – z adoracijo pred Najsvetejšim v cerkvi. Nato smo nadaljevali s programom po skupinah. Pripravniki v ŠAP 1 so bili zaposleni s pisanjem pisma samim sebi kot bodočim animatorjem, V ŠAP 2 so se urili v dramskih nalogah, ki lahko doletijo animatorja, pri AS-u pa so obravnavali temo hvaležnosti. Na koncu smo se pomerili še v tem, kako priti iz kar štirih Escape room-ov. Nobena skupina ni ostala zaklenjena v sobi, lahko pa vam izdam, da je najhitreje uspelo pobegniti najmlajši skupini.
Aljaž
