Ko smo za vikend prvega tedna v aprilu prispeli v Želimlje v Majcnov dom, kjer smo bivali v času birmanskih duhovnih vaj, smo na začetku povadili nekaj pesmi, ki smo jih zapeli med molitvijo. Po večerji smo zmolili in imeli kratek čas prosto, zatem pa smo si ogledali film, ki je govoril o ljubezni, smrti ter trdem delu. Film mi je bil všeč, saj bi njegova vsebina lahko bila tudi resnična, kar mi je pri filmih najbolj zanimivo. Sledile so zabavne in družabne večerne igre. Na vrsti je bilo »spanje«, čeprav nismo veliko spali, saj smo se pogovarjali pozno v noč.
Animatorji so nas zjutraj zbujali na bučen način z glasno glasbo, ki nas je prebudila, čeprav smo bili neprespani. Po zajtrku se je začel pogovor o filmu, ki je potekal po manjših birmanskih skupinah. Pogovor je tekel o darovih, ki jih je glavna oseba v filmu prejela od svojega dedka. Po pogovoru smo pojedli izvrstno kosilo in zmolili. Sledil je prosti čas, ki so ga zapolnjevali različni športi. Sam sem si za dejavnost izbral lokostrelstvo, nato pa smo igrali še košarko. V glavni sobi smo nato postavili stole v polkrog in z zanimanjem poslušali mladoporočenca z dojenčkom, ki sta nam pripovedovala svojo življenjsko zgodbo. Sledil je še kratek pogovor z animatorji o predavanju, ki je potekal v manjših skupinah fantje skupaj, dekleta skupaj. Nato smo imeli še malo prostega časa, po katerem se je začela večerna igra. Po dolgi večerni igri smo se odpravili v kapelico, kjer smo se v tišini pogovarjali z Jezusom, ki je bil izpostavljen v monštranci. Ko smo se vrnili nazaj v dom, je bila ura že polnoč. V naši sobi smo spet ponočevali, zato nam je jutranja budilka prišla še kako prav.
Po zajtrku smo zmolili in se zbrali v birmanske skupine, v katerih smo poklepetali o predavanju prejšnjega večera, nato pa smo pripravili prošnje. V glavni sobi smo nato od treh rakovniških kristjanov izvedeli razloge, zakaj se po birmi niso oddaljili od Boga. Nato je sledilo kosilo. Po kosilu smo se skupaj s starši udeležili maše, ki jo je vodil kaplan Jure v glavni sobi.
Tadej Pisič
