Ministrantski voditelji smo se v petek, 4. oktobra, odpravili na vsakoletni duhovno-delovno-družabni vikend. Tudi letos nas je pot vodila na Bloke. Po odlični petkovi večerji smo se odpravili v bližnjo podružnično cerkev, kjer smo zmolili večernice, nato pa imeli še krajše pevske vaje (ki pa so se zaradi navdušenega petja precej zavlekle), saj pripravljamo manjše presenečenje. Večer smo zaključili z gledanjem filma. Sobota je na takem vikendu vedno najbolj aktiven dan. Po krepkem zajtrku smo se namreč kljub rahlemu dežju in nizkim bloškim temperaturam odpravili na pohod proti Velikim Blokam, kjer smo imeli osebno delo in puščavo, letos z naslovom „Upam!“. Premišljevali smo, kaj krepost upanja sploh je, kakšen pomen ima upanje v našem življenju, kje je upanje v preizkušnjah, kako se soočiti s temeljnimi človeškimi vprašanji in si pogledali svetopisemski zgled Abrahama, „ki je upal proti upanju“. Da je bila tema zanimiva, priča tudi odlična razprava, ki se je razvila po končanem osebnem delu. Po končanem pohodu smo si privoščili domač ričet s klobaso in jabolčni zavitek, nato pa po krajšem odmoru nadaljevali z načrtovanjem novega ministrantskega leta. Zvečer se nam je pridružil še župnik Jože, da smo lahko skupaj obhajali tudi sv. mašo. Sledila je adoracija, pri kateri smo molili tudi za nove duhovne poklice, saj čutimo, da je to tudi naša dolžnost, saj smo ministrantski voditelji. Večer smo zaključili z odlično večerjo in petjem pozno v noč. Nedelja je bila najbolj sproščena, saj smo bili že
precej utrujeni. Dopoldne smo šli še k župnijski sveti maši, po kateri smo se zahvalili tamkajšnjemu župniku Simonu, da nas je ponovno sprejel na Blokah. Po kosilu smo se nato odpravili domov in čepravsmo utrujeni, smo zelo hvaležni za čas, ki smo ga preživeli skupaj in zaradi katerega smo z vikenda prišli še bolj povezani.
