Kratka zgodovina župnije Rakovnik

Salezijanci so prišli na Rakovnik leta 1901, leta 1924 je bila zgrajena cerkev (predvsem kot romarska). Na Rakovniku je bilo zelo pestro dogajanje, toda na župnijo je bilo treba čakati še kar nekaj desetletij.

Zaradi zelo živahnega verskega življenja, zaradi pestre ponudbe oratorija, prek katerega so bile z mnogimi otroki v raznoliko dogajanje na Rakovniku pritegnjene številne družine, in zaradi večanja števila prebivalcev na južnem obrobju Ljubljane pod Golovcem se je že pred letom 1940 resno razmišljalo, da bi bila na Rakovniku ustanovljena župnija. Zaživeli so razne pobude – med drugim: priprava otrok na prvo obhajilo, ustanovitev mešanega pevskega zbora, razgibano delo z ministranti. Vojna je ta prizadevanje zavrla, ne pa uničila, pomaknila jih je v poznejši čas.

Za ustanovitev župnije se je zelo zavzemal tedanji ravnatelj Martin Jurčak. Pobuda je bila uresničena na praznik apostolov Petra in Pavla leta 1956. Župniji so dodelili zaokrožen teritorij južnega dela Ljubljane: pod Golovcem, po Ižanki do avtoceste, na vzhodu pa do industrijske cone in Spodnjega Rudnika. Romarska cerkev (1908, 1924) je postala tudi središče živahnega župnijskega življenja. Svetišče je bilo pripravljeno, težje je bilo z drugimi župnijskimi prostori: programi župnijske pastorale so se izvajali v učilnici pod cerkvijo, v sedanji delavnici Salve v arkadah in v romarski sobi.

Z leti je bilo v enem razredu tudi nad sto veroučencev. Zato je bilo potrebno nekaj storiti. Konec sedemdesetih let so drzni sobratje (Jože Vidic) nekdanji kravji hlev preuredili v župnišče. Po končanem procesu denacionalizacije, ko so bile vse stavbe na Rakovniku vrnjene salezijancem, je bil v letu 2004 za potrebe župnijske pastorale in mladinskega centra obnovljen nekdanji konvikt oz. povojna tovarna pletenin Angora. Obnovljeno stavbo je 3. oktobra, ob stoletnici blagoslovitve temeljnega kamna cerkve, blagoslovil vrhovni predstojnik salezijancev Pascual V. Chavez. Župnijski prostori so v 1. nadstropju (900m2): v južnem delu so tri pisarne, tri učilnice in večnamenska dvorana (za pevske zbore, sestanke, predavanja ipd.), v severnem delu pa je pet kabinetov za razne skupine, ob stopnišču pa garderobe in sanitarni blok.

V in ob cerkvi je bilo v letih 2008-2010 marsikaj postorjeno: zamenjane so bile stopnice pred vhodom v cerkev, sanirani prostori pod cerkvijo (zlasti temelji zvonikov), sanirana kletna okna v cerkvi, obnovljene so bile zunanje stopnice v kripto, postavljene nove stopnice na »ženski« kor, v zakristiji so narejene nove omare, klopi so bile na novo tapecirane, očiščene so bile vse piščali pri orglah …