Sodelavke in sodelavci župnijske Karitas smo skupaj z družinskimi člani in prijatelji 5. oktobra 2019 poromali na škofjeloško stran. Obiskali smo ljubko cerkvico Sv. Janeza Krstnika na Suhi. Cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju. Zaradi arhitekture in notranje bogate poslikave je bila razglašena kot kulturni državni spomenik 1. razreda. Cerkvica nas je s svojo lepoto in ljubkostjo kar potegnila vase. Tu smo imeli sveto mašo.
Po končani sv maši in manjšem okrepčilu smo se odpeljali v Škofjo Loko. Škofja Loka je eno najstarejših slovenskih mest. Kraj so freisenški škofje poselili s podložniki iz Tirolske in drugih krajev. V srednjem veku je bilo tu razvito veliko različnih obrti. Obrtniki pa so bili povezani v cehe. Že tedaj je trajala vajeniška doba tri leta. Zelo je bila za tisti čas razvita tudi trgovina.
Obiskali smo škofjeloški grad, ki je v pisnih listinah prvič omenjen leta 1215. Grad je menjal več lastnikov, leta 1890 pa je prešel v last uršulink, ki so ustanovile dobro šolo za premožna dekleta iz različnih krajev naše tedanje domovine, šola je bila plačljiva. V mestu pa so imele uršulinke brezplačno šolo za nepremožna dekleta. V gradu je sedaj muzej. Ogledali smo si najrazličnejše predmete, ki so jih naši predniki uporabljali za vsakdanje življenje. V kapeli so postavljeni tudi bogati oltarji, ki so jih rešili iz dražgoške cerkve. V muzeju je razstavljena restavrirana freska sv. Nedelje, katere original je v cerkvi v Crngrobu. Freska prikazuje dela in opravila, ki naj bi jih v nedeljo ne delali.
Po vodenem ogledu muzeja smo se odpeljali na odlično kosilo na Križno goro v gostišče PrBoštjan. Od tu je bil ob jasnem vremenu lep razgled na pod nami ležečo Škofjo Loko, Sorško polje, letališče Brnik, oddaljeno Ljubljano in Tunjice.
Po kosilu smo se podali v Crngrob, kjer stoji stara znamenita Marijina božjepotna cerkev »cerkev Marijinega oznanjenja« z mogočnim zvonikom s čebulasto kupolo. Začetki cerkve segajo v 13. stoletje. Znamenit je veliki oltar, ki je eden najlepših in največjih primerkov »zlatih oltarjev« pri nas. Znamenite so tudi stare orgle iz leta 1743, ki jih želijo obnoviti. Cerkev je postavljena v prelepo naravno okolje, obkrožena s travniki in polji. Tu smo imeli še litanije in smo lepo zaključili naše romanje.
V naši bližini smo si tako ogledali kar nekaj dragocenih biserov naše preteklosti, za katere se zanimajo turisti iz najrazličnejših koncev sveta, mi pa pogosto zanje žal ne vemo ali pa jih ne znamo dovolj ceniti.
Doživeli smo lepo in duhovno bogato romanje.
Marinka Gaberšek, Karitas Rakovnik
