Že tradicionalno se večinski del rakovniške salezijanske skupnosti na Dan upora odpravi na letni izlet. Letošnja pot, ki sta jo skrbno pripravila ravnatelj in ekonom, nas je vodila od Repentabora preko Krasa in Notranjske nazaj proti domu.
Na Repentaboru sta nas sprejela sobrata Tone Bedenčič in ravnatelj Jože Bajzek. V Marijini romarski cerkvi smo obhajali sveto mašo in priporočili našo skupnost Njenemu varstvu. Pot nas je nato vodila nazaj na slovensko stran v vasico Pliskovica, pa ne na pleskavico, temveč na okušanje domačih kraških dobrot pri družini Petelin-Durcik.
Duhovno in telesno okrepljeni smo se nato ustavili v kraškem biseru Štanjelu, kjer nas je pričakal bodoči turistični vodič Matic in nas spremljal nekaj naslednjih ur. Poleg pravilne izgovorjave besede Štánjel smo pod vodstvom zvedave vodičke občudovali tako rekoč iz ruševin vstajajoč kraj, ki mu je poseben pečat dal arhitekt Maks Fabiani. Z Maticem smo nato pot nadaljevali v njegovo rojstno vas Lipa, kjer smo lahko okusili dobrote Kavčičevih, in na bližnji hrib Trstelj, od koder se je v od dežja umitem sončnem popoldnevu raztezal pogled vse od Primorske in Tržaške na eni strani do Gorice, Trnovskega gozda, Vipavske doline in Nanosa na drugi strani.
Ure so tekle, a sonce nas je kljub okoliškim temnim oblakom pospremilo vse do Cerkniškega jezera, kjer smo se najprej ustavili v cerkvi Sv. Petra na Dolenjem Jezeru. G. Matej Matejko nam je razkazal čudovito cerkvico, v kateri smo nato zmolili še večernice in litanije Matere Božje. Sledila je še zadnja kulturno-umetniška merica, ko smo se naložili na Levarjev lojtrnik in se popeljali na ogled dela Cerkniškega jezera, ki se je bleščal v zahajajočem soncu. Dan, poln veselja in povezanosti kljub starostnim in miselnim razlikam, smo končali pri sobratih v SMC Cerknica, kjer smo naredili samo še piko na i in se Bogu zahvalili za lep dan.
